KOZMIČNA MREŽA Vesolje ni ogromna praznina, po kateri so naključno posejani drobci z imenom galaksije. Najnovejša dognanja vse bolj pritrjujejo tezi, da je vse, od atomov do milijard svetlobnih let velikih struktur, hierarhično organizirano. Naše vesolje je pravzaprav ogromno, povezano om­rež­je, v katerem ima ključno vlogo ravno temna snov. Je kakor gravitacijska pajčevina, ki povezuje vse. Večje zgostitve snovi, tako pravih jat galaksij kot temnih zadev, ležijo pri sovpadnicah niti, in za povezovalne filamente v glavnem skrbi prav temnina. Tako kažejo modeli strukture vesolja in za to obstajajo neposredni dokazi. Lani je havajski observatorij Keck posnel ogromen oblak plina, ki se razteza globoko v prazen prostor, tja, kjer ga načeloma ne bi smelo biti. Tam in takšen je mogoč le, če nanj deluje gravitacija spodaj ležeče strukture. Decembra lani pa je eden največjih zemeljskih teleskopov, VLT v Čilu, opazoval skoraj sto izjemno svetlih galaksij, kvazarjev. Ugotovil je, da njihovi položaji povsem sovpadajo z ogromno strukturo, ki jo predvideva teoretični model, in da njihove vrtilne osi sledijo tej mreži. Na podobi je eden takšnih modelov, ki od daleč spominja na nevronsko mrežo v možganih. V vsakem primeru: vse je povezano.