Upanje zadnje umre, m'kay? To rekši, sem se podal v nabijanje pričujočega licenčnega primerka, opremljen z ljubeznijo do prevetrenega lika Šišmiša, kajti Nolanov film mi je blazno dogajal. A ostal sem razočaran, čeravno ne spočetka, saj so Batmana pri EA oblekli v bleščeč kostum: odlično prenešen temni vitez s fiziko upoštevajočim frfotavim plaščem, napreden grafični pogon in solidna animacija, poleg tega pa še obilo odlomkov in drugega originalnega materiala iz filma. Ne slabo, sploh ne slabo.

Sistem so ustvarjalci pobrali iz Splinter Cella, le da so dotičnega dodobra oropali odličnega vzdušja in poštenega izziva. Bale in Nolan tega že ne igrata.

A zalomilo se je, kot vedno, pri igralnosti. Pravzaprav sem imel vseskozi občutek, da se ukvarjam z močno okrnjeno različico Splinter Cella, in kasneje se je prav neambicioznost izkazala za glavni vir nejevolje. Kot v dogodivščinah Sama Ribiča zna Batman iz zasede napadati stražarje in premagovati arhitekturne ovire, da si utre pot naprej. Na vsaki od desetih stopenj se preizkusi v spretnostnem skakanju (pri katerem si dodatno pomaga z lebdenjem), plezanju in doseganju oddaljenih ploščadi z izstreljivo žico. Sem in tja uporabi še batarang, da iz krhkega ravnotežja pahne okoliške objekte in jih naščuva na precej statične barabe, ki ob tem od groze spustijo orožja ter se mu ponudijo na zlatem krožniku. Naprednih ugank ni, le premočrtno napredovanje po prostorih z eno logično rešitvijo, brez možnosti izbiranja. Nekatere stvari so tu res samo zaradi lepšega, recimo preprosto odklepanje ključavnic in hekanje mašinerije, kjer je treba zgolj

Šišmišmož ni ščiš kot Mačkobabe griš, vendar EA ipak predvidevajo, da so take igre najbolj uživantske, ko vanje ni treba vložiti trohice truda. Ne bi rekel.

pravočasno stisniti gumb na ploščku. V redu, malce naprednejše je v osnovi odstranjevanje sovragov, saj poleg prej omenjenega prikritega načina, kjer z enim zrklom pazimo na vidni kot možicljev na radarju, se jim od zadaj približamo in jih onesposobimo, pozna tudi direkten pristop. Dotični je s par napadi žal hudo preplitek, medtem ko nepridipravi na veliko odpuščajo napake in so proti besni toči udarcev povsem nemočni. Igral sem na najtežjem nivoju in ne vem, če sem blokiral več kot trikrat. V kategorijo neizmerne lahkotnosti spadajo tudi dirkalni leveli po cestah Gothama, ki niso nič drugega kot veliko brezmožgansko držanje gasa in zbijanje vozil tipa Burnout, le da seveda še zdaleč niso tako kul. Na srečo jih je za prgišče.
Ne rečem, velikih napak Batmanu: Se z'čne ni moč očitati. Tehnično je dovršen, igranje je po svoje tekoče. Vendar šišmišarski potencial v veliki ostaja neizkoriščen, tako da je ta rutinski naslov dober kvečjemu za alternativno použitje filma. Prekletstvo licenčnih špilov se nadaljuje!