Neznalcu je boks videti kot butasto nabijanje pesti ob čeljusti, vendar je to daleč od resnice. Drži, da je tu linija med športom in borilno veščino jako zabrisana in da je zadeva brutalna, kakorkoli jo obrneš. Sam nekomu pač raje polomim gleženj ali ga z vzvodom pripravim k poslušnosti kot da mu raztreščim lobanjsko dno. Po drugi strani pa boks prav toliko kot nasilnost označuje zvrhan koš rabe možganov za taktičen, pameten pristop, brez katerega si običajno tepen kot brisača.

Gotovo misliš, da se boš z znanjem iz te polsimulacije znal tepsti v diskaču. Probaj.

Tehnične plati in lepote boksa v igrah dolgo ni bilo opaziti, saj so se povečini zanašale na hitrostno drgnjenje knofov, dokler ni lani prispel Fight Night 2004 (J130, 84). Namesto da bi drkal gumbe, si moral udarce in kombinacije praviloma tvoriti z d

Vadba je glede na enico precej izboljšana. Stavim okrvavljene gate, da bo naslednje leto še bolj.

esno analogno gobico, kar je prineslo dotlej nevideno stopnjo realizma. V Round 2 je sistem dozorel, čeprav ima tudi slabo plat. Kakor je namreč premikanje telesa in rok dodelano in intuitivno, četudi je dodan prej pogrešani klinč in dasiravno je učinkovitost gumbov na desni za žokljaje zmanjšana, nastopi krivec: haymaker. To je posebej silovit, četudi ne ravno osredotočen udarec, ki hitreje prinese zmago - in ki FN2 oddalji od življenjskosti. Kar je natanko tisto, česar si fani izvirnika NISMO želeli. Saj ne rečem, občasni igralci in tekkenaši tega niti opazili ne bodo. Tisti, ki nam boks dogaja zaradi tehničnosti in nam je bil FN2004 všeč ravno zato, ker je skušal biti zvest resničnosti, pa lahko upravičeno dvignemo nos. Močnih udarcev je itak dovolj in nadzorovano gibanje ter dodelane verige so v konkretni nevarnosti, da jih presežejo poceni haymakerji. Ne da je ravnotežje docela pokvarjeno, toda avtorji bi lahko malo pomislili.

Od spodaj na zob, od zgoraj na čekan ali od strani na sekalec, to je zdaj hamletovsko vprašanje.

Preostanek paketa je tipično EAjev: dodaj ravno toliko, da boš lahko naslednje leto ustvaril verzijo s 'še nevideno vsebino'. Kariera je bolj zaokrožena (med drugim je moč prehajati med kategorijami, je pa res, da se boksar ne spreminja dovolj), stvarjenje borca podrobnejše, trening bolj usmerjen, umetna pamet trohico boljša, dodana je mini igra, kjer celiš obraz premlatenega ubožčka (kul), na PS2 in xboxu je tu nalinijski način in znebili so se zoprnega hiphoperskega sloga iz Def Jama. Aleluja. Toda kljub vsem izboljšavam, zlasti klinču, se mi kot boksarskemu tehničarju zdi FN2004 boljši, saj tam vsaj nisem v nevarnosti, da me bolj ali manj z jasnega neba pokosi mogočen, ne najbolj usmerjen zamah, ki bi v resnici izzval zgolj salvo smeha iz publike ter morilski nasprotnikov protinapad. In kdo bo kupil to igro, če ne prav navdušenci nad boksarskim realizmom?