IGROVJE
stranka » igrovje » gamecube » Resident Evil 4
Resident Evil 4

Prešvicani Case se pridruži farmerjem z gnilim zadahom.

Tokrat se je ritualni trenutek zgodil že po slabem polducatu uric igranja. Kakor čestokrat poprej, kadar se je moja obilna malenkost znašla pred naslovi, ki so se v zgodovinske anale videoiger odtihmal vpisali z zlatim črkami, sem najprvo odložil prešvicani plošček, se iz udobnega poltrona povzdignil pred sevajočo škat'lco - in zaploskal. Štirikrat, kot cifra iz imena igre; štirikrat, kolikor življenj očitno premore Šindži Mikami, ata serije. Kajti sedaj je uradno: ekstravagantni poševnooki avtor ne bo končal kot Romero in tudi Capcom ga še ne bo odbrcal. S pompoznimi obljubami kralja preživetvenih grozljivk za pričujoče poglavje je namreč s šapo v šapi korakala trnova razvojna pot projekta, ki je štartal kmalu po splovitvi trojke. Videti je bilo, kot da jasnih idej o končni podobi nimata ne japonski velikan, še manj pa Mikami, katerega izpadi (recimo oni, ko je kratkomalo odslovil playstation in se zaprisegel gamecubu, ki je bil že takrat manj podprta platforma) publike niso navdajali s pozitivnimi vibracijami. A potem so prišli prvi zasloni in prikolice in kar naenkrat je bila situacija postavljena na glavo. RE4 more presenetiti. RE4 zna biti vse, kar smo si želeli. In kaj je lepšega od uresničenih pričakovanj? Kaj storiti po tem, ko te dva ploščka kode povsem odpihneta? Jah, nič, vzeti tipkalo v roke in kakor vedno poskušati preliti občutke na virtualni papirus, vedoč, da s svojim delom ne boš zadovoljen, dokler s police štacune (tuje, žal) v roke Slovenclja ne bo prišel vsaj en izvod. Buhvari, če ne!

Le enkrat lahko ugibate, kakšno deformacijo bo v naslednji sekundi doživela dedkova bradata betica. Bang, špljoc, špric in štrbunk!

Kaj je bila vodilna sila pri ustvarjanju, se ve. Od prvih Leonovih korakov pa vse do zadnje sekvence se čuti stalno iskanje novih prijemov in izvirnih rešitev, ki bi serijo postavile stopničko više ter štirico odtujile od prežvečene zasnove klasičih REjev, tretjeosebnih akcijskih pustolovščin z elementi grozljivk - dasiravno je igra še vedno to, kar postane jasno nekje dvajset sekund po uvodu. Priča smo vrnitvi Leona Kennedyja, ki se ga staroste spomnimo v vlogi mladega policajčka v Resident Evil 2. Od pripetljajev v Raccoon Cityju je minilo šest dolgih let, ki jih je Leon prebil v službi agenta in bildal izkušnje. Nakar ga nekega dne meni nič, tebi košček njuhanca pošljejo na reševalno misijo v zakotno evropsko vasico, kamor naj bi ugrabitelji pripeljali svoj plen, nikogar drugega kot hčerko predsednika Jueseja. Jajks! Da nekaj ne štima, se Leon zave takoj potem, ko mu lokalni vaščan v bajti ne izrazi dobrodošlice s pršutom inu cvičkom, pač pa ga skuša skalpirati z zarjavelo sekiro. Bang, bang, in že se truplo po objemu gravitacije razgradi v packo smrdljive brozge. Tedajci prioriteto v možganih dobi spoznanje, da bo RE4 najbolj holivudska izkušnja v nizu. Zakaj? Narbolj taprvo zaradi širokozaslonskega (16:9) formata, in potlej vsaj še zavoljo za serijo popolnoma predrugačene kamere, ki je spet fiksna, a tokrat postavljena kak meter za ramena herojčka. Z rumeno gobico jo je moč premikati v mejah Leonove betice in reči moram, da sistem deluje presenetljivo dobro. Dnevi mrtvih kotov in s tem povezanih smrti so večidel stvar preteklosti in nobena skrivnost ni, da je prav neproblematičnost dotičnega elementa tisto, kar v boljšo luč postavi mnogo drugih dobrot igre. Skupaj z izboljšano nadzorno shemo, seveda, kajti tudi ta je omembe vredna. Desni analogni ročici so pripopali kontrole gibanja, gumbu B zaupali tek, obdržali pa naduporabni takojšnji obrat za 180 stopinj in vse skupaj ustrezno pohitrili. Ostale karafeke so prepuščene univerzalnemu akcijskemu gumbu (A), ki rabi vsemu mogočemu, od odpiranja vrat prek skakanja do metanja skozi okna, ko bežimo pred nevarnostjo. Ti drobni, a pomembni popravki se odražajo v nadmočnem občutku življenjskosti pri vodenju Leona po podrobni okolici, saj enostavno ne moreš mimo pristne prepričljivosti, da možiček na zaslonu ni del ločene resničnost, pač pa podaljšek tvojega jaza iz mesa in kosti.

Del Lago, prva šefovska kreatura, ki napove nivo spektakularnosti. Škoda, da se Capcomu ni zdelo potrebno, da bi že na normalni stopnji povišal težavnost.

Resident Evil 4
Capcom za gamecube
objavljeno: Joker 140
marec 2005

92