IGROVJE
stranka » igrovje » playstation 2 » Gradius V
Gradius V

Poten Sneti z bolečim palcem odloži plošček ter naredi :worship:.

Skupine, kot so Id, Rockstar, Blizzard, Ubisoft Montreal, Team Ninja in JCT, poznate vsi. Toda naj dvigne tačko s posebej hudo zanohtnico tisti, ki ve, kdo so Treasure. Bolj malo vas je in logično je tako, zakaj ta japonska grupa se specializira za današnje grandtheftautovske čase nišno zvrst vesoljske streljanke, shoot'em-upa. Saj veste, z-ladjico-ki-lahko-edina-reši-ljudekaštvo, ki se imenuje vic viper in je elegantno galacticovska, letiš, letiš, letiš, dokler letiš, pa streljaš, streljaš, streljaš. A zato je med svojimi zavoljo izdelkov, kot sta Radiant Silvergun in Ikaruga (J117, 86), toliko bolj oboževana. In Gradius V je, ah, zakladniško remek delo.

Najbolj smešen je bil Wonderman, ki me je obtožil, da sem luzer, nakar je potreboval pet ur, da je ubil prvega šefa :).
Prvi znak nadmoči petice nad številnimi, le povečini star(ešinsk)imi tekmicami, je podoba. Enostavno gre za najlepši in najbolj spektakularen primerek svoje baže. Najhudejši svetlobni učinki, največje eksplozije, najbolj razturaški šefi, najbolj uničujoča arhitektura - vse to je doma prav v Gradiusu V, ki raztrešči na kosce dvom o tem, ali so sobne konzole po kakovosti predstavitve prehitele igralne avtomate. Namečkoma se zaslon mnogo pomika gor in dol, ne le z leve na desno, in ko iz spodnje sfere fašeš pred plovilce titanske rdeče gobaste glavice, ki bi Dodotu vzbudile spomine na počitnice na Gejlandiji, nakar vijugaš med številnimi njimi ter klatič kuglarijo bljuvajoče, obračajoče se postaje, ostaneš brez diha. Vau, vau, znova vauu.
A poslednji atom kisika, ki ti ostane, zapusti pljuča mimo spuščene čeljusti, ko poštekaš genialnost dizajna. Čeprav je Gradius doživel izkušencu takojci prepoznaven zavoj v treasurovsko šolo

Rdeče utripajoče glavice niso pripeljane iz Dodotove domišljije. Vsaj upam, da ne.
oblikovanja stopenj, tempa, kanalj in kar je takih osnovnih elementov, so Zakladniki serijo brcajočo ter otepajočo se privlekli v sodobnost istočasno in ohranili njen stari čar. Temelj je ostal enak in tisti, ki so imeli radi prav tako 2D, proti desni frčeča Gradius I in II, zlasti pa izjemno trojko (Gaiden pustimo), se bodo zgolj znalsko nasmehnili ob obliki in formaciji začetnih sovragov. Še prej bodo pak nostalgijo obujali ob izbiri ene od štirih orožarskih konfiguracij, ki so zaščitni znak niza. Vsaka sestoji iz šestih po moči naraščajočih nadgradenj, od katerih je prva vedno gibljivost plovila, četrta, peta in šesta pa so laser, takozvani option in ščit. Ščit je nekako dodatno življenje, laser je laser, medtem ko je option bistvo igre: neuničljiva kroglica, ki vas spremlja in strelja. Ostali dve krepeli nihata med raketami, pokanjem nazaj, dvojnim izbljuvom in sličnim. Nadgradnje dobivamo tako, da pobiramo kapsule, ki jih po crkotu zapustijo določeni nasprotniki: vsaka pomeni preskok na naslednji bonus, če pridemo do konca lestvice na spodnjem delu zaslona in poberemo še eno kapsulo, pa števec preskoči na začetek. Sistem je bil od nekaj eleganten, vendar v petici doseže novo dimenzijo, saj vsaka izbira nudi strelsko do neke mere samosvojo izkušnjo, zlasti kar se tiče krogličastih spremljevalkic. Tako je moč z R1 optione - ki vam, če jih pustite pri miru, elegantno sledijo in se

Peti nivo. Asteroidi te stisnejo z vseh strani, kosi vesoljskih postaj plavajo okrog, pa še streljajo nate. Urg.
razporejajo okrog vas, pred vami in za vami (kako postaviti ladjico, da bodo v želenem položaju, je treba naštudirati) - bodisi zamrzniti v določeni poziciji; bodisi jih vrteti krog ladje v krogu; bodisi jih zvezno pošiljati gor in dol; bodisi njihove izstrelke pošiljati v poljubno smer, pri čemer viper miruje. Morda se novost sliši banalna, toda dizajn valov malopridnežev je tako superioren, da je treba pri vsaki izbiri drugačne orožarne na mnogih mestih delno, na nekaterih pa povsem spremeniti taktiko. Nažiganje v tri krasne in tjavdnevno pobiranje kapsul privede do rane smrti: treba je spretno sesuvati tarče (zlasti pri številnih šefih, ki jim morate uničiti zaščitene sredice), se kirurško premikati in ostati docela hladnokrven. Sedem nivojev sliši malo, vendar niso niti pod razno kratki, nadalje pa zavda težavnost.
Že na najnižji od petih nastavitev zahtevnosti Gradius V težko odpušča, dočim te vsaka naslednja dodatno stisne za jajca, dokler jih nimaš v tako jeklenem primežu, kot ga ni dostavila pravzaprav še nobena igra v zvrsti. Brez heca. Za lajšanje travm je na voljo trening vsakega dela nivoja, ki ste ga že odklenili, od možnosti pa so tu točkovni napad, pridružitev kolega, nastavitve kreditov, točkovanja, ostajanje optionov po smrti ... Dovolj.
Gradius V je, tako kot Doom 3 in Guilty Gear XX #Reload, triumf obrtništva nad inovativnostjo, podrobnega raziskovanja sedanjosti na račun stopanja v prihodnost.

zbira orožarske konfiguracije je bistvena, saj z gumbom R1 potem različno nadzorujete optione - rumene krogle, ki pucajo.
Fani serije bodo opazili mnoge elemente, ki si jih je Tresure sposodil iz prejšnjih delov (čeprav nekateri manjkajo, recimo zmaji), in obrambne razsežnosti v slogu Ikarugine obrambne belo-črnosti boste srečali ne. Tudi težavnost zna biti mestoma kar prevelika. A ko boste začutili, kako pazljivo so sestavljeni nivoji, kako špil izziva in kljub frustracijam vleče dalje, kako majhno je območje zadetka (hit box) na vic viperju, kar omogoča nadvse poskočno krmiljenje, ko boste eksperimentirali z orožji in naskakovali rezultat, ko se bosta s kolegom tepla za nadgradnje, ko boste občudovali tehnikalije... Tedaj boste dojeli, da je to Treasurova najboljša stvaritev ter najhudejša vesoljska streljanka stare šole v novem tisočletju, ki se lahko mirne duše kosa z Gradiusom III in R-Type Delta. Kdo šmirgla futuro, če je lahko sedanjost taka?

Gradius V
Konami za playstation 2
objavljeno: Joker 135
oktober 2004

88