IGROVJE
stranka » igrovje » playstation 2 » Way of the Samurai 2
Way of the Samurai 2

Snetija v samurajski vasici nelinearno zlorabi krdelce Japonk.

Prva Samurajeva pot je bila nekaj samosvojega. V njej si živel izsek življenja samuraja brez gospodarja - ronina - kot v pustolovski knjigi, pri čemer je bila struktura nad nelinearno. Nobena odločitev na poti v obliki čveka ali sodelovanja v dogodkih ni bila pravilna ali napačna, le določila je, kako se bo dogajanje odvijalo naprej. Vsa igra se je obrnila v (svojih) dveh dneh, ta čas pa je ronin preživel brez snemanja položaja v nekako dveh urah špilavnega časa.

Slejkoprej vas bodo obstopili banditje in na vas bo, da jim pokažete, kdo ima najbolje nabrušenega.
Zdi se kratko, a ni, zakaj poanta je bila vednoznovno začenjanje, sledenje nitim zgodbe in nabiranje mečev ter tehnik bojevanja. Borilni sistem je bil realističen in strateški, mlatenje po knofih ni peljalo nikamor in nasploh je bil špil kljub tečni kameri in nezmožnosti preskakovanja sekvenc osvežitven ter uživantski. Zasnova ni sedla vsem in nepopustljivost tudi ne: ob smrti, ki prišedši mimogrede, je šlo trenutno rezilo, ki si ga morda dobil šele ob sedmem preigravanju, po gobe. A ustvarjalcem je šlo čestitati za pazljivost pri razvejanem kovanju odlične zgodbe, založniku pa za jajca, da si je kaj takega sploh upal izdati.
Dvojka je razširjena enica z nekaj popravki in s par novimi problemi. Vnovič nastopimo kot ronin in se s čvekanjem ter opravljanjem nalog za različne osebke prebijemo do enega od desetih mogočih koncev, pri čemer je struktura še razvejanejša kot prej. Pripoved je bolj epska in nasploh so Acquire

Tudi na cesti je vse prej kot varno. Pač vestern z meči.
skušali igralca navdušiti z dodajanjem vsebine. A na ta račun WOTS2 izgubi čarobnost. S samurajem se nisem čutil več tako povezan kot prej, med drugim zaradi obupnega glasovnega podajanja in manka smernic, kaj storiti. Eno je nepremočrtnost, drugo brezciljnost, in dvojka neredko hodi na slednji strani meje. Še vedno niso popravili kamere in spet ni moč preskočiti sekvenc, kar je spričo velikega števila in statičnosti njih na moč zoprno. Kar se tiče borilnega sistema, ni doživel velikih sprememb. Morda se pretirano zanaša na protiudarce iz bloka, a zlorabijo jih tudi nasprotniki.
Res je, da je bilo treba tudi za igranje enice potrpežljiv, dosleden in pozoren, kar so hkrati odlike dvojke. Toda Samurai 2 s tem pretirava celo, če si hardcorovec. Čeprav igra ostaja nekaj posebnega, štarta zelo počasi, in dasiravno ti sčasoma vnovič prirase k srcu, zahtevakar preveč napora. Postati majster-samuraj ni bilo še nikdar tako zajebano.

Way of the Samurai 2
Capcom za playstation 2
objavljeno: Joker 133
avgust 2004

71