IGROVJE
stranka » igrovje » playstation 2 » Disgaea: Hour of Darkness
Disgaea: Hour of Darkness

Sneti je nadvse smešen demon. Blblblblbl!

Dasi že slišim režanje iz zadnje osnovnošolske klopi, ker se srednji zlog v naslovu tegale špila bere kot Dodova večerna službica, in čeravno je zgodba v Hour of Darkness ena najbolj japonarsko odpuljenih v zadnjem času, je zadevščina po srcu daleč od smešnosti. Gre namreč za taktični frp težke kategorije, namenjen najbolj izkušenim in vztrajnim ljubiteljem zvrsti, ki lahko človeku posesa sto petdeset (in več) ur življenja.

Ako vas tale bleščava ni zaslepila, opazujte podrobnosti na tleh in likih. Imate prav, ni jih kaj dosti.
Pomislite: 150 ur, naphanih z rahlo ponavljajočimi se bitkami, v katerih je nemalo lahko podleči, nadgrajevanjem likov, žongliranjem z ogromno zalogo predmetovja in spremljanjem komedijantske štorije, pleteče se okrog razvajenega demonskega prinčka ter vsebujoče punčkasto blontno angelčico, ki se plazi po gradu, si želi biti nindža in cvileče govori 'Nin nin! Vuš! Nin nin!' Če vas dotični opisič vzburja, je to nemara vaš novi sveti gejmerski gral. Akopak niste začutili posebnega vznemirjenja, Disgaeo prezrite in se raje naučite igrati klavir. Bo hitreje pa manj boleče.
Disgaea poteka v izometričnem ptičjeperspektivnem pogledu docela retro sorte, saj je slična naslovom za PS1. Grafične naprednosti ob 2D podobicah, ki na precej nepodrobnih poligonskih bojiščih simulirajo premikanje in bojevanje s kakimi petimi sličicami, ne boste našli. Niti zvok ni pretresljiv, čeprav so klavirsko-godalne melodije prijetne in angleški govor soliden. Da ne omenjam

Z nabiranjem izkušenj na klasičen frpjski način pridobivate vse več posebnih udarcev in nadmoči.
'sekvenc', sestoječih iz animejevskih likov, ki čustva zopet izražajo z nekaj flehami, medtem ko spodaj v ogromnem oknu teče besedilo. Je pa seveda res, da ljubitelji frpjev z dosti EXP na tehnično plat ne dajo toliko kot sodobna mularija. Zato je ta nazadnjaškost v bistvu prednost, saj starčka potopi v nadvse čislani retro občutek. K temu hkrati stremi vsebina, ki je brez dvoma prezahtevna za vsakogar, ki si v preteklosti ni nabral nekaj izkušenj ob FF Tactics, Vandal Hearts, Tactics Ogre, Shining Force, Fire Emblem in sličnih. Ker Disgaea sodi med taktične frpjke, daje manj poudarka lutanju in dvogovorom kot običajne sorodnice. Velikega nadsveta ni, marveč se do nalog dokopljujemo iz gradu, in istočasno so tu zbrane vse potrebne inštitucije, kot so trgovina, bolnišnica, ustvarjevalnica spremljevalnih likov iz cele vrste poklicev ter čvekalnica s politiki.
Smisel je torej tepežkanje, ki je povsem potezno. A čeprav popreproščenost ni morilska, saj lahko izbiramo, kateri lik bomo kdaj poslali z začetnega štirikotnega polja na bojišču, hude zapletenosti ni. Iniciativa na primer ni dinamična, saj vedno začnemo mi, v poljubnem vrstnem redu premaknemo vojščake (tja do deset), izvedemo akcije in prepustimo nadzor računalu. Špil pozna le tri vrste elementarnih urokov in s pravimi predmeti točk za copranje zmanjka ne. Like pa lahko postavimo v vrsto vsaj po dva, s čimer dobimo večjo ali manjšo verjetnost za kombinacijski napad. V njem sodelujejo vsi, ki stojijo vštric, nakar jih moremo vrniti na izhodišča za nov premik, saj so akcije v navezah zastonj. Umetna pamet se ne upira baš, saj je koda redko sposobna ugotoviti, katerega od vaših likov se ji res splača natepsti. Ne pravim, da ni sposobna prebliskov, a večinoma jo nadmudriš s starodavnim izvabljanjem posameznikov iz horde.

Kompleknosti ne manjka, toda umetna pamet ni dorasla taktičnemu izzivu. Čisto premalo je zlobna in nevarnosti se ne zaveda dovolj.
Na zahtevnost le do neke mere vplivajo tudi inovativni piramidasti objekti na bojišču. Različno obarvane prizme dajejo poljem ustrezne barve in osebam ali monstrumom na njih določene bonuse ali maluse (trikrat hudejši napad, za polovico boljša obramba, vsako potezo toliko in toliko poškodb ...). Lahko jih prestavljamo, če jih fentamo, pa sprožijo verižno reakcijo, ki poškoduje tisto, kar stoji na barvno sorodnih poljih.
Toda pazljiv je treba biti iz drugega razloga. Dejstvo je, da so nasprotniki po moči pogosto vsaj korak pred vami (raje dva) in čeprav zaradi tega liki dobivajo veliko izkušenj in opreme, naslednja bitka običajno ni nič kaj lažja. Špil preprosto zahteva ure in ure vztrajnega bildanja stopenj, da se sploh lahko spodobno pomeriš z nebodijihtreba.
Ob temte zlahka prevzame znani občutek, da prebivaš v majhnem svetu, ki ga obvladaš in v katerem so cilji jasni, zato grizeš in nadgrajuješ in pobiraš in kupuješ, dokler te ne odvlečejo v umobolnico. Glavni kvest, stranske naloge,

Globina je nehumana, drži pak tudi, da je mestoma zapretiravana. Vse poklice in rase bodo izkusili kvečjemu norci.
številne zafrknjene bitke, manko snemanja pozicije med bojem, sposobnosti sovragov in naključno stvarjena nadstropja znotraj predmetov (jup, nadgrajujete jih tako, da se mlatite v njihovi notranjosti) - vse cilja na čimbolj dolgo, izzivalno in dodelano izkušnjo, ki jo igri vsekakor uspe podati. Je pa res, da se boji začnejo pretirano ponavljati, saj raznolikost kanalj in terena ni najzajetnejša (tipično za frpjke, a vseeno), da dostikrat vžge en in isti pristop in da taktika ni osrednji element. In to je temeljna ter edina resnejša pomanjkljivost Ure teme: četudi bi morala taktičnost imeti glavno besedo, saj so sovražniki nemalokrat močnejši od vas, sistemu še nekaj manjka do tega, da bi resnično počutili kot nadstrateg, katerega uspehi niso v nekam pretirani meri posledica premalo napredne silicijeve pameti, mukoma pridobljenih izkušenj ter sreče.

Disgaea: Hour of Darkness
Koei za playstation 2
objavljeno: Joker 132
julij 2004

81

sorodni članki