IGROVJE
stranka » igrovje » playstation 2 » Smash Court 2
Smash Court 2

Če bi se Serena premikala takole, bi ji Sneti vlekel kol iz riti.

Prva stvar, ki jo človek opazi pri Smash Court 2, je, da ne gre za arkado. Tako kot spregledani izvirnik skuša ta pošiljavščina žogice ujeti bolj realističen občutek, kar ji v bistvu uspe. A ne brez davka!
Igralni sistem je obetaven. Na voljo so štirje temeljni udarci - top spin, drop / lob, slice in flat. Prvega je moč spremeniti z verzijo med tekom, če smo od žoge oddaljeni malce bolj, medtem ko špil pozicijo za smash označi samodejno. Ampak to je šele pol zgodbe, zakaj poanta je zadevanje žogice z idealnim udarcem (nice shot), torej v pravem trenutku. Tenisač se v bližini uletavajoče žogice sam postavi v prežo za odbijanje in na nas je, da v pravem momentu pritisnemo gumb. Hitrost dogajanja je precej nižja kot v Virtua Tennisu 2 in športniki so okornejši, mestoma moteče tako. Pristona je šestnajsterica licenciranih mužjakov in ženskjakov, toda praznik je, če kdo žogico udari med nogami. Niti mečejo se ne za njo, temveč se butasto opotekajo. In ne bi bil že čas, da bi tenisačine simulirale norenje nad sodniškimi odločitvami tipa McEnroe (Debil! Kreten! R!)?!

Podobnosti z resničnimi igralci so površne, eden večjih smehov pa so nore statistike Ane Kurnikove.

Prav upokojenskost je največja hiba Smash Courta 2. Tekmam z njihovo bledo sintesajzersko muziko, leseno animacijo športnikov in vedno enakimi posnetki hudo manjka vznemirljivosti in četudi gre za popoli simulacijo, na igriščih vlada dolgčas. Kmalu ugotoviš, da je nabor udarcev skop in da ponavljaš ene in iste trike, zlasti pri igri z umetno pametjo, ki rada naseda na stare finte. Včasih se zgodi tudi, da se tenisač ne postavi v odbojni položaj.

Licenčnost je dobra, z igralci, štirimi površinami in uradnimi ter fantazijskimi turnirji. A raje bi imel vrhunsko igralnost!
In dasiravno je občutek simulacijski, se špil sili s podigrami, v katerih na drugi strani igrišča podiramo v zraku viseče krožnike. Najbolj sem pak klel v načinu Pro Tour, ki naj bi ob tipičnih Exhibition, Arcade in Tutorial (sicer je moč igrati dvojice in milovoljno mešati babe z deci) tvoril meso naslova. Tu nabiramo izkušnje za svojega tenisača in ga nadgrajujemo v številnih kategorijah, a česa tako duhamornega že dolgo nisem videl. Ne samo, da ne igramo polnih setov, marveč prelomne trenutke, kjer izpolnjujemo določene naloge (naredi manj kot 40 udarcev, izdobavi nad 50 % nice shotov ...). Ti cilji so dani brez občutka, ne glede na to, ali smo dobri ali slabi in s kom igramo. Povrhu vsako snemanje zahteva skok v glavni meni, včitavanja pa je ogrooomno, tako da je poskočnost nična.
Smash Court 2 je pogojno v redu, če igrate v dvoje in ne zmorete tempa iz Virtua Tennisa 2. Ampak Top Spin za xbox je pokazal, kako se žogici streže, in Namco te lekcije ni vzel. Prednost konkurenci.

Kljub redkim gibčnim trenutkom se tenisači gibljejo leseno in jim ni dosti do tega, da bi zadeli žogico.

Smash Court 2
Namco za playstation 2
objavljeno: Joker 131
junij 2004

64