IGROVJE
stranka » igrovje » playstation 2 » Yakuza 2
Yakuza 2

Case si v beležko pripiše kup novih japonskih kletvic. Oreee!

Zakulisje Segine akcijske pustolovš­či­ne Yakuza (J158, 78) je precej nesrečne sorte. Špil so roditelji Sonica zastavili nadvse grandioz­no, v razvoj vložili veliko goldinarjev in upali, da se bo zadevš­či­na prodajala v milijonih. A se, vsaj na Zahodu, žal ni. Da bi si povrnili stroške, ki jih je terjala izdelava prvega dela, so se takoj podali v kovanje nadaljevanja in ga na domačih tleh izdali v rekordnem času. Po skorajda dveh letih so se s prevodom naposled usmilili ne­po­šev­no­okih odjemalcev.

Kazumino gibanje bi lahko bilo bolj dinamično. Mo­tita upočasnjena animacija teka in prisotnost nevidnih zidov.

Če si izvirnik izpustil, je osvežitev spomina na mestu. Igral si kot Kazuma Kirju, nadebudni jakuza - japonski gangster, ki se po krvavih dogodiv­š­činah dokoplje do krivcev za izginotje umazanega denarja in v Tokiu mukoma vz­postavi krhek mir med sov­raž­ni­mi mafijskimi klani. Po letu dni (v današnjiku Yakuze 2) se odnosi med slednjimi zopet zaostrijo, do te mere, da Japons­ki grozi pravcata vojna med kriminalnim vzhodom in zahodom! Na tebi je, da v vlogi atipičnega pogajalca znova pre­pre­čiš vunpadanje drobovja in rezanje mezincev.
Ker so Yakuzo 2 tako rekoč sestavili iz ostankov prvenca, igralne revolucije ni šlo priča­ko­va­ti. V špilu preživete urice zopet razporejaš med par dejavnosti, od katerih je osrednja pustolovska, torej raziskovalna in čvekalna. Prizorišče je zdaj mesto Osaka, kjer se v labirintu ulic gibaš relativno svobodno. Čeprav polne, GTAjevsko peskovniške odprtosti in dostopnosti špil ne ponudi, otipljivo vzdušje vzhodnjaške metropole ne izostane. Kamorkoli se obrneš, te v fris udarijo neonski oglasni panoji, velezasloni in čvekajoče poulič­ne mno­žice. O blazno impresivni podobi v dobi PS3 in xboxa 360 sicer ni več mogoče govoriti, toda med dokaj osnovnim lovom na namige, predmete in ključne osebke imaš na dobrem starem play­stationu 2 vseeno kaj videti. Krona vizualnih dobrin so številne srčikaste animacije, ki jim je vnovič zaupano odvijanje zapletene, a vrhunsko režirane odra­s­le fabule o časti ter dolžnosti v logih organiziranega kriminala.

Povratek stori kup likov iz enke, cela vrsta pa je svežih. Nova ljubezen, detektivka Sajama, ne izostane.

Na seznamu udejstvovanj je seveda kup stranskih aktivnosti, ki prinašajo jene in izkušenjske točke. V štacunah moreš kupovati hrano, z nabranimi predmeti pa lah­ko, tako kot v enki, os­re­čuješ seksi gostiteljice v klubih za, khm, petične gospode. Po želji se lahko celo sam podaš v kariero mačovskega hosta ali postaneš lastnik pogrošnega kluba. Dalje sta ti na voljo kockanje in nabijanje Seginih klasik v igralnicah. Ko se naveličaš urbanega trošenja časa, pa se lahko za sproščanje nab­ranih frustracij podaš v podzemeljski kolosej, koder sodeluješ v plačljivih bojih.
Ah, ja, tepež, druga od tvojih poglavitnih dejavnosti. Nepridipravi te na ulicah tako kot v enki napadajo naključno, zopet pa jim kljubuješ z arkadnim mlatilnim sistemom, ki spomni na klasika Double Dragon ter Final Fight. Le da gre za presenetljivo dodelan model deljenja flisk in cmokov, ki pozna blok, izmikanje, udarce s pestmi, nogama in pobranimi predmeti (od cvetličnega lonca do nožev ter sulic), prijeme, mete in specialne zamahe, ki pokončajo še tako tr­do­ži­vega šefa. Tu do pravega izraza pridejo frpjski elementi, saj nab­ra­ne izkušenjske točke pridno vlagaš v tri poglavitne fizične lastnosti junaka. Ko se karafeke naučiš povezovati v kombinacije, presenetita zadovoljiv ob­ču­tek med lomljenjem kosti in kungfujska globina, ki jo srečaš le v pretepačinah.

Po nasilnosti in bogokletstvu špil ne zaostaja dosti za enko. Krvi ni obilo, beseda \'fuck\' ni pogosta.

Zgodba je torej zanimiva, avanturistična plat kljub osnovnosti ni napačna, fajtanje je več kot na nivoju. Zakaj ocena ni še višja? Hja, ker Yakuzo 2 pes­tijo taisti škratje, ki so nagajali v prvencu. Pretežno fiksna kamera je še vedno bolj v beganje kot v pomoč. Mikastenje znova postane res kreativno in zadovoljujoče šele v drugi polovici igre, ko imaš dovolj borilnoveš­čin­skega znanja. Včitavanja je manj, a romanje z enega konca trenutnega okoliša na drugega in čakanje, da se na ločenem zaslonu naloži tepežkalni okoliš, os­tajata zamudna. Za nameček te, če si lastiš original, preveva občutek že videnega, saj so razlike v primerjavi s predhodnikom minimalne. Zakaj pa potemtakem rdeči cifri nista enaki onima izpred trinajst mesecev? Ker igro končno doživljaš tako, kot so zapovedali šintoistični bogovi. V japonščini, ob podpori angleških podnapisov. Da se gre za ta 'luksuz' zahvaliti Seginemu šparanju pri prevajanju, je kvečjemu ironično.
Yakuza 2 si nedvomno zasluži boljšo usodo, kot jo bo glede na zamujen izid bržkone doletela. Držimo pesti, da bo prodaja vsaj solidna, sicer so možnosti, da bosta naše kraje ugledala srednjeveški odvrtek serije in Yakuza 3 za playstation 3 manjše od verjetnosti, da na Japonskem naletiš na jakuzo brez tetovaže.

Stranska opravila, kamor spadajo predvsem mini igre, niso baš višek zabavnosti, so pa solidna tovarna denarja.

Yakuza 2
Sega za playstation 2
objavljeno: Joker 183
oktober 2008

80

 
sorodni članki