IGROVJE
stranka » igrovje » playstation 2 » Final Fantasy X
Final Fantasy X

Sne­ti

Zadeg vsakega novega de­la posvečene serije japonskih frpjk Final Fantasy v igralno napravo je trenutek priča­ko­vanja, napetosti, trepetanja. Kaj sta nam Hironobi Sakaguči in dru­š­čina pripravila tokrat? Nas bosta popeljala na pustolovščino, še obsežnejšo, barvitejšo, bolj pesniško od predhodnih? Se bomo znova nič manj kot zaljubili v like? Ampak takisto ni šlo brez spraševanja o ne tako bleščečih plateh. Bodo avtorji popravili napake in pomanj­-kljivosti, ki vseeno pestijo zna­no­viti, zmagoviti niz FF? Kako bo s te­žavnostjo, ne­linear­nostjo, dolžino, podig­ra­mi? Bo šlo za korak na­prej, za stopicljanje na me­s­tu, kakor navdušujoče dotično v splošnem igričarskem pogledu že je, ali celo za nazadovanje? Do revolucionarne sedmice (J60, 93) smo to, da bo vsak naslednji Final Fantasy boljši od prejšnjega, jemali skoraj za samo po sebi umevno. Nakar je prišla VIII (J79, 68) s svojimi jadikovalnimi liki, limonadno štorijo in razpo­teg­njenimi animiranimi sek­ve­n­­cami ob priklicu prijateljskih pošastkov, pa tudi bolj prav­ljič­na, skoraj otroška IX (J92, 85), poslednja za prvi playstation, ni bila resnično vrhunska. Glede deseti­ce, jubilejni in po dolgih letih prvi nep­re­delani FF na močnejšem sistemu, so bili upi tako zelo, zelo visoki. A treba je reči, da jih je trojica let trdega Squaresoftovega dela skoraj povsem upra­vi­čila.

V temle gledališču lahko za določen cekin, ki spočetka ni majhen, za­pi­šete vmesne animacije na kao-disk in jih nato kadarkoli predvajate.

FFX je tradicionalno tretjeosebna lutalno-bojevalno-čvekalno-gledavšna frpjka, v kateri znova nastopajo pov­sem novi liki v čisto svežem okolju - ki pa ga, kot zmeraj, prevevajo odbliski prejšnji delov (valuta 'gil', imena predmetov, način bojevanja...). Tokrat se svet imenuje Spira, dežurni zlobnež pa je Sin, Greh, neznano, neznansko in sm­rtonosno bitje, ki naskakuje sleherno večjo naselbino, ki si drzne v razvoju narediti korak naprej. Ime je kar primerno, saj naj bi Sin začel harati naokrog, ko se je člo­veštvo preveč prevzelo in se začelo pre­ti­rano zanašati na tehnologijo. Zategadelj se z vseh vetrov zbere druščina junakov, ki naj bi Greh enkrat za vselej zatrla. Osrednja lika sta dva: svetlolasi, modro­oki Tidus, mladi mojster športa blitz­ball (podobnega vaterpolu, le da so tekmovalci

Tidus, junak FFX. Ko boste videli, kako so v realnem času animirani obrazi, boste pobirali čeljust izpod mize.
ves čas pod vodo), in prav tako še negodna Yuna, klicalka beštij (summoner). Tidus spremlja Yuno kot eden njenih varuhov, kamor sodijo dodatni blicboler Wakka, joškata coprnica Lulu, Yunin najzvestejši stražar Kimahri iz rase velemačkonaskih ronsov, Auron, nekdaj varuh Yuninega očeta, in Rikku, ne pretirano odeta pripadnica osovraženega naroda Al Bhed. Čeprav vsi liki niso enako izpostavljeni in pri­vlačni, je FFX po tej plati daleč pred osmico in devetico ter skoraj na ravni VII, kjer so celo pravi moški zahlipali ob animaciji na koncu prvega CDja (ah, Aeris...). Tidus se sicer zna obnašati kot bukselj, Yuna je za spoznanje preveč podrejena in Rikku ter Kimahri sta občasno povsem izpuščena, toda skupaj vzeto so junaki odlično zastavljeni, z lastnimi osebnostmi, željami in strahovi, ter zato fantastično privlačni. Tudi zasedba stranskih likov je odlična, medtem ko je vse skupaj vpeto v napeto zgodbo. Ta zna biti občasno predvidljiva (hm, katera ne?) in se ne razvija tako poskočno, kot bi si želeli najzahtevnejši, vendar je tako občutena, širokopotezna in obenem podrobna, da jo je moč zgolj pohvaliti. Skratka, tako kot v najboljših Final Fantasyjih se tudi v desetici v mislih praktično pov­sem preselimo v domišljijski svet in bivamo v njem, dokler le lahko. Ker je igra dokaj dolga, s skrivnostmi tam okrog šestdeset ur, občutja ni brž konec.

Sistem dopolnjuje seznam na desni, ki pove, kdaj je kdo na vrsti.

Final Fantasy X
Square za playstation 2
objavljeno: Joker 106
maj 2002

92