IGROVJE
stranka » igrovje » playstation 2 » Free Running
Free Running

Ultimativna figura: Sneti , ki se s če­k­ani drajsa po zidu. Milijon točk!

Izraz 'urbana džungla' za nas, zvijačne tekače, ni prispodoba. Brez pomagal atletsko šibamo po njenih brezštevilnih elementih, ki nudijo ogromno priložnosti za posnemanje opičjih bratrancev. Vih­timo se čez umetne prepade, plezamo po zidovih, drsimo niz ograje, podgane nas zavistno in golobi strahoma opazujejo, kako so nas polni stopnice, strehe, rešetke, tramovi, veje, kipi, kandelabri. Udejstvujemo se v na prvi po­gled slič­­nih, a filozofsko raz­lič­nih dejavnostih: par­ko­u­rju in free runningu. Na­­­men par­kourja je, da hitro in učin­ko­vito pri­deš do cilja, medtem ko se free running ba­­vi z es­­tetsko im­p­re­sivnostjo te­ga početja. Če v parkourju ograjo pre­s­ko­čiš, da boš čim hit­reje mimo nje, boš v free runningu na njej iz­ve­del virtuozno dvojno vi­­jačnico. Frajerji v Madonninem videu Jump in tip, ki ga Bond pre­ganja v Casino Royale, poudarjajo to plat, dočim je parkour kot manj spektakularna disciplina bolj omejen na dokumentarce.

Prisoten je standarden način za dva na vodoravno ali vertikalno razdeljenem zaslonu, poln ponovljenih ali rahlo porihtanih izzivov iz enoigralstva.

Zamislite si naše navdušenje, ko smo že lep čas tega izvedeli, da razvijajo igro s tema­tiko urbanega šibanja. A ta bo le najbolj pre­­­da­nim dala občutek, da na ekranu po­č­nejo tisto, kar naj bi v resničnosti. Ko iz tretje osebe zreš v enega od prednastavljenih športnikov, se urno zaveš, da se kljub na­zi­vu špil občutno bolj nagiba na stran parkourja kot free ru­nninga. Po vsakem od kvazi bri­tanskih okolij, ki segajo od opečnatih st­reh do zapuš­­čenih gradbišč, so raz­porejeni iz­zi­vi, ki se v glavnem ti­čejo hit­rosti in gladkosti pre­mikanja ter manj spe­k­takla. 'Triki' so na­men­je­­ni prehajanju med ska­kalnimi elementi in jih ve­či­noma udejanjaš s pri­­tis­kom gumba ob kritičnem času. Tako re­cimo iz tr­de­­ga pristanka ob pra­vo­ča­s­nem stisku knofa X rata preval, ki ne zmoti rit­ma.

Grafika je nazobčana & zrnata, animacija športnika pomanjkljiva, muzika dolgočasna. Poznajo se težave v dolgem razvoju, kjer so igro skoraj ukinili in jo kasneje spet pognali.

A čeprav je zamisel o ko­mbiniranju platformš­či­ne v slogu Tomb Ra­i­der­ja (špil je nastal v ro­kah biv­­ših Core Designovcev) in To­ny Hawka dobra, je izvedba neotesana. Krivci so ka­­mera, ki se obrača svojeglavo in z zamudo; po­manj­­­k­lji­va animacija oseb; in sadistična potreba po na­tan­č­nosti. Vsak element je treba izvesti domala perfektno, sicer gre ri­tem po zlu (težavnostnih stopenj ni), in čeprav trdo delo ponudi nekaj užitka, je frustracij obilo. Free Ru­nning ni Tonček, kjer poskušaš, se polomiš in si čez vdih nared za nov poskus: je metodičen, po­ča­sen, na­poren špil, ki te kaznuje z naje­da­jočo okornostjo športnika – s tem, da je za mno­ge odgovoren sam. Vse to pa je v posmeh tako free runningu kot par­kourju in za nameček nič kaj zabavno!

Free Running
Ubisoft za playstation 2
objavljeno: Joker 170
september 2007

58