IGROVJE
stranka » igrovje » playstation 2 » Final Fantasy XII
Final Fantasy XII

Esper Sneti, Krepki Suhec, in boj z orjaškim šefom FFXII. Je dovolj grindal?

Da elektronskim igram pravimo 'navidezni svetovi', ni naključje. S tem, ko dvokliknemo ikono ali v konzolo vstavimo plošček, odkrhnemo duri v alternativno resničnost, katere posebnost je, da v njej sodelujemo. Drži pa kajpak, da mojstrsko izdelanih virtualnih ravnic ne mrgoli, saj so redke tiste, ki so zares sposobne zamegliti pogled na realnost. Final Fantasyji se po tem odlikujejo od nekdaj. Odkar se je štiričlanska gručica pred dvajsetimi leti prvič odpravila frpjsko reševat svet pred dežurnim zlom - glej Joker 154 oziroma vpiši id 2344 v stranko - je bila vsaka Zaključna domišljija široka navidezna obla, v katero si ušel pred krutim vsakdanjikom.
A world to conquer, an evil to defeat ...
Vse laže in laže je to bilo, saj so Final Fantasyji postajali megastične epopeje v tehnološki špici. Enkrat so bili bolj posrečeni in drugič manj, težavnost je nihala in izkušnja se je levila v premočrtno, kot bi šlo za interaktivne knjige. Toda FFji so napredovali, nikoli niso bili izdelani na brzino, saj so med posameznimi deli minevala leta, zlasti pa niso delali kompromisov. Razumeli so, da njihov smisel ni v metanju blizzag in plesu druščine na eni ter sovragov na drugi strani zaslona, temveč v spektaklu, epskosti, izpiljenosti, zamišljeni zazrtosti v oddaljene planjave ter višje cilje. Hkrati jih je bilo udobno igrati - frpjsko mlatenje ni bilo enostavno, a je ostalo izven blaznih globin. Tako so postali spoštovane sopomenke za fantazijski svet, ki zakrije pravega ter ljudi spreminja v zombaklje, ki tičijo v strohnjenih čumnatah in se ne prikažejo, dokler ne crkne Ultima-tivni stranski pošastek, dokler krepela ne delajo 9999 točk škode, dokler ni obrnjen zadnji kamen pisane dežele. Final Fantasyji so bili World of Warcraft, preden je prišel World of Warcraft.
Posebej enajstica, heh.

Kljub bojevalnemu prizoru naj še enkrat poudarim, da je jezik v FFXII težak in da tisti, ki angleščine ne obvladajo, od pripovedi ne bodo odnesli dosti.

In zdaj XII. Ob tej zaporedni cifri, ki v spomin prikliče umiranje na obroke Policijskih akademij in Jordanove fantazije, bi lahko celo dolgoleten oboževalec zadevo vnaprej odpisal kot zaslužkarski trnek. A imel bi prav ne. Rutinskemu sekvelu pač ne žrtvuješ petih let truda več kot stotih ljudi, tridesetih milijonov - naj ponovim, da se bo usedlo: TRIDESETIH MILIJONOV - evrov in vodje projekta, Jasumija Matsuna. O njem čitaj v okvirju. Kakopak je tradicija velik del dvanajstice, zakaj povezav z vesoljem FF je obilo: valuta gil, ptičurine čokobi, imena orožij, coprnij, predmetov in plovil, nazivi ter oblike monstrumov, številne reference na prejšnje dele, melodije in še in še. Seveda se tudi XII odvija v svetu, kjer se mešata srednjeveška magija ter znanstvenofantastična tehnologija, koder sobivajo ledeni viharji iz konic prstov in pištole, železne rokavice ter sončna očala, zmaji in roboti, starodavni templji in luke za zračna plovila. In zopet so vsi napravljeni, kot bi ušli z maškarade, z glavnim junakom, mladim potepinom Vaanom na čelu, ki je s telovničkom ter čupico vsaj tak anžejdežanovski metro kot Tidus iz FFX.
Ježeš, društvo Legebitra bo zopet naročilo ducate izvodov!

Final Fantasy XII
Square Enix za playstation 2
objavljeno: Joker 163
februar 2007

89
okvirčki:

Pozdrav mojstru