IGROVJE
stranka » igrovje » playstation 2 » I-Ninja
I-Ninja

Sneti postane mala zavaljena nindža. Ah, mladostne sanje.

Mario in Sonic sta začela trend, po katerem mora imeti vsaka ploščada, ki da nekaj nase, prepoznaven glavni lik, in pristop se po vseh teh letih ni spremenil.

Sovražnikov pretepemo inu v pobiralno dobrotovje izpremenimo ničkoliko.
Simpatični mali zavaljeni nindža, ki skače in seklja vsepovprek I-Ninja, je zadnji, a nikakor ne poslednji v vrsti likov, ki jih založniki radi označijo s krilatico 'with an attitude', od Crasha Bandicoota prek Jaka, Ratcheta, Spyra in Vexxa do Maxima ter opic v prozornih kroglah. Je pa privlačen glavni lik seveda le kavelj, na katerega je treba obesiti pošteno pleče. I-Ninji to uspe, čeravno bolj pretežno kot povsem.
Bolj tipične platformščine ne bi mogli najti. V tehnološkem svetu, ki precej spomni na Ratchet&Clankovega, zabredemo v mineštro elementov, zbranih od vsepovsod - enojni in dvojni skoki, tekanje po zidovih navzgor in vzdolž, mlatenje z dvema gumboma in posebnimi napadi (dviganje v zrak, tresk

Dričanje po raznih tračnicah ni kakopak nič novega, tako kot pravzaprav ne ves špil.
iz skoka), lovljenje z verigo za prstane za prevažanje čez prepade, nabiranje zlatnikov, dričanje po ograjah, pilotiranje mini plovilc, lučanje šurikenov, drvenje po lupingastih progah, izbiranje stopenj iz osrednjega kroga ... Seznam vplivov je dolg, treba pa je reči, da je skopirano udejanjeno zelo v redu. Kljub stalnemu občutku deja vuja se I-Ninja igra fino, z natančnim nadzorom gibčne junačine, neproblematično kamero, pisano grafiko, takoj prepoznavnem risarskem slogu in merico presenečenj, kot je šef, ki ga je treba boksarsko prebutati iz prve perspektive. Poskrbljeno je za iskalce skrivnosti, ki se lahko trudijo s poiskanjem vsega na prijetno kratkih nivojih, vse pa objema obešenjaški smisel za humor. Da se britanski avtorji Argonaut niso jemali preveč resno, kaže že izbira imena glavnega negativca - O-Dorja. Snif. Itak do težav pride, ker naš

Dričanje po raznih tračnicah ni kakopak nič novega, tako kot pravzaprav ne ves špil.
nindža po nesreči obglavi svojega senseija, nakar mu mori njegov duh, junaček pa s tem ni pretirano zadovoljen: 'Mater, še ko je mrtev, mi mora težiti s treningom!'
I-Ninja je torej solidna, po vseh regelcih izdelana platformščina. Res je, da iz zasičene zvrsti prejkoslej izstopa le po samosvojem, dokaj inteligentnem humorju, kar za mnoge ne bo dovolj. A kljub temu, da ga po igralni plati inovativna, vrhunsko zastavljena konkurenca a la Jak 2 nadkrili, gre za zabaven naslov, ki bo vsled večje preproščine, barvitosti in ne prehude težavnosti sedel mlajšim ter manj izkušenim. Hkrati slutim, da dotični ni zadnji špil, v katerem smo videli tega junaka. Roko na srce, mu kaj manjka?
(Mimogrede, I-Ninja je v Evropi na voljo samo za PS2, čeprav so ga v ZDA izdali tudi za xbox in gamecube. Sony bilda!)

I-Ninja
Sony za playstation 2
objavljeno: Joker 128
marec 2004

78