IGROVJE
stranka » igrovje » playstation 2 » Advanced Warfighter
Advanced Warfighter

Case nastavi lovilnik gozdnemu rakunu, a se vanj ujame sam.

Tlačan farbovitega magazina Case ni edini, ki je do najnovejše epizode Clancyjeve franšize Ghost Recon, od nekdaj ubadajoče se s simuliranjem taktičnega bojevanja v odprtih okoljih, gojil velike upe. Avtorji so mu obljubili vse živo in mrtvo, zato se je z veliko vnemo pridružil spletni skupnosti pristašev serije, ki je živčno pričakovala prvi pravi naslednjegeneracijski naslov za 360ico. Kar sledi, je opis nevihtne ljubezenske zgodbe med omenjenim osebkom in pričujočo igro.

Lovljenje sovragov na muho je spričo rdeče obrobe, ki se pojavi okrog njih, ko jih opaziš, s ploščkom neboleče.

Bil je to amore na prvi pogled. Ko se je Case s helikopterjem nad Mexico City spuščal v opravi junaka, v katerega je buljil iz trenutno zelo vroče 'druge osebe' (kamera tik za rameni lika), je bila njegova usoda zapečatena. Srce mu je bilo z nezdravim tempom, ko je pod seboj zrl neverjetno mesto, ki se je razprostiralo na več kvadratnih kilometrih površine. Zastekljene stolpnice so se tuširale z žarki vročega mehiškega sonca, nebo je gorelo pod vplivi HDR-osvetljevanja, v natančne teksture na tleh se je zajedala kolonija mehkih senc. Po pristanku niso izostale odlične eksplozije, dim, iskre, ki so odskakovale vsepovprek, in s

Osebek spredaj se je pametno odločil za ležeč položaj. Včasih se ne.
ploh vse take podrobnosti, kot krasijo visokoproračunske naslove. A medtem ko je grafična pijanost zlagoma popuščala, je Casa naskočila odlična igralnost. Zahvaljujoč izpiljenemu vmesniku so bila vsa dejanja - prikliči taktično karto, pošlji lebdečega taktičnega bota v raziskovanje, počepni, vrzi se na tla, menjaj orožje ali način streljanja, zumiraj, nameri - na dosegu gumba ali dveh. In kaj reči o ključnem strateškem elementu, skrivanju za zidovi, avtomobili in zabojniki, ki rabe knofov sploh ni predvideval? Le stisnil se je ob ravno ploskev in stvar je prevzela avtomatika. Zmes skrivanja in streljanja je postala navdušujoča zlasti, ko se je heroju (v večini enajstih misij enoigralske kampanje) pridružila trojica soborcev. Te je usmerjal po sistemu 'nameri in pošlji tja / nameri in ukaži napad', ki je v večini primerov deloval nesporno. Podložniki, med katerimi so se občasno znašli celo helikopterji in tanki, so povrhu znali delovati samostojno in so se večkrat izkazali za dobre strelce. Nerazumljivo poceni se je našemu junaku sicer zdela možnost neskončnega zdravljenja pad

Večigralski del uporablja isto srčiko kot puščavniški, so pa oblikovalske razlike med obema očitne že na prvi občutek.
lih kompanjonov, ki so tako vedno vstali, če si jih zaflikal dovolj zgodaj. A nič ne de, Case je bil pač v fazi zaljubljenosti.
A zalomilo se je nekje med prehodom iz stanja zaljubljenosti v pravo predanost, kot tedaj, ko je vrli JCTjevec skorajda podlegel šarmu Blacka (J152, 79). Vse se je začelo pri kupčku grdih hroščev. Sprva je šlo za motečo grafično anomalijo sem in tja, kasneje pa je moral zaradi žužkov parkrat celo ponoviti del misije, saj špil ni registriral opravljenega cilja. Dalje je spoznal, da se inteligenca, ki vodi soborce in nasprotnike, kakšenkrat pošteno zmede, reagira leseno ter ene in druge včasih nespametno postavi gotovi smrti naproti. To je ranilo vživetost v špil, kar je gotovo hud zločin. Ni ga docela prepričala pretirano nihajoča težavnost, niti ne banalna zgodba o teroristih in intervenciji dobrih fantov, kateri dogajanju ni uspelo dati želenega patosa. In akoravno sta bili raznolikost ciljev ter stopnja spektakularnosti v mnogih misijah taki, da je zgornje zamere mirno spregledal, je v drugih stokal in pihal, ko ga je sedmič zapored pozdravil zaslon 'poskusi znova'. Še dobro, da ga je občasno razveselil fantastičen intermeco s heličem, kjer je sedel za vrtljiv top in svoje frustracije iz zraka izlival na vse hudo sluteče (so le teroristi, ne?) odpadnike.

Skozi malo okno slediš dogajanju skozi oči soborcev. Zaradi svoje nizke ločljivosti ta bonbonček ni najbolj uporaben.

Menage z Gozdnim rakunom, kot je ime serije nekoč legendarno poslovenil neki mnenjalničar, ava mu, je tako včasih nevarno zanihal proti vodam stagnacije. Še dobro, da je v razmerje novega popra prinesla večigralnost, ki je bila s svojimi številnimi solo in timskimi načini, med njimi sodelovalnem proti računalu, tako obsežna, da jo je Ubisoft sklamfal v ločenem studiu! Kar se pozna, kajti mrežna izkušnja je samosvoja: ritem je zaradi nezmožnosti taktičnega skrivanja za objekti, kar je v bistvu jedro igralnosti puščavniške izkušnje, neprimerno večji, akcija pa manj strateška, dostikrat prav klavska in Counter-Striku slična. To masam na servisu Live bržda ugaja in Case bi lagal, ako bi rekel, da njemu ni. A vseeno si je zaželel počasnejšega modusa, ki bi bil zvestejši puščavništvu, denimo takega, v katerem bi s kolegi odigral misije v kampanji. Kaj hočeš, sanjskega para očitno ni.
Zgodba se kajpak nadaljuje. Ghost Recon in Case se imata še vedno rada, čeprav se slednji v postelji čestokrat zazre v strop in se filozofsko vpraša, ako se slučajno ni zaljubil v tisto, kar bi GRAW lahko bil, in ne v to, kar ta v resnici je. Morda ga jutri zapustim, si reče. Vsako ljubo noč.

Advanced Warfighter
Ubisoft za playstation 2, xbox, xbox 360
objavljeno: Joker 153
april 2006

82