IGROVJE
stranka » igrovje » playstation 2 » Nightshade
Nightshade

Sneti dobi napredne cote, dobro rit in nindžarsko znanje. Idila.

Igra z nazivom Nočna senca ima lahko v glavni vlogi le nindžo. Ali morda zjahanega troprstega lenivca v divjem lovu na sekvojo.

Če bi se starodavne ninje zares vedli tako pozersko in se odevali tako neopazno, bi bili znani kot dinozavrske uši.
Ampak Sloth's Life ostaja ideja za druge založnike, medtem ko Sega fura najprej serijo Shinobi. Lanski preskok osembitne klasike v 3D je bil za marsikoga pretres, saj si lahko zahtevnejši špil iskal z džirlo lampico v svetlobi jedrske eksplozije. Ob vsaki smrti si moral na začetek stopnje, crkavanja pa je bilo nemalo tako zaradi močnih sovražnikov in šefov kot zavoljo svinjsko postavljenih prepadov. Moj kolega, pravi nindža, je recimo ob Shinobiju skorajda znorel, saj je trikrat zaporedoma padel v isto luknjo v tleh. A hkrati ni mogel nehati, saj so ga začarale nindžine akrobatske sposobnosti in pozersko klanje serij sovražnikov, za pravilnost katerega si bil nagrajen z grupnim posnetkom njih razpadanja. Ocena 85 v J118 je bila za hardcorovce docela na mestu.

Smisel tako Nightshada kot Shinobija je izvajanje čimdaljših kombinacij, se pravi nizev crkotov, ki zadevajo enega sovražnika za drugim brez predolgega vmesnega odmora (v tem primeru se combo oziroma tate, kot jim pravi NS, prekine). Brez tega početja igre ni mogoče končati.

Nightshade povzema način igranja iz Shinobija, le da za stopničko zniža zahtevnost. Namesto nindže-deca nadzorujete nindža-babo, zaradi česar je podoba barvitejša, s pridihom nenavadne kibernetične estetike (poglejte, kako je ženšče odeto

Grafični pogon ni zadnji krik tehnike, ni pa tudi zanič. V primerjavi s Shinobijem so znižali zrnatost (ki pa je imela določen šarm!) in dodali marsikak poseben učinek. Pod črto je videz zelo spodoben.
- lahko bi gou-gou migalo v Globalu). No, pomembneje je, da stopnje zdaj vsebujejo nadzorne točke, od katerih je mogoče nadaljevati v neskončnost, dočim meč naši smrtonosni ljubici Hibani ne žre energije, če ne loka krvi, kot ubogemu Hatsumiju v Shinobiju. Poanta ostaja pobijanje tečnob brez predolge prekinitve med njih umrtji, na kar opozarja priročna ura. A Hibana je še gibčnejša od predhodnika in je pridobila spretnosti, od orožij (poleg katane in šurikenov je tu par nožičk, ki sta krajši, vendar udarita večkrat zapovrstjo) do potez (kanalje v zrak dvigajočo brco, brco za razsuv oklepa, neblokabilni senčni zašvig). Oboje se lepo povezuje s starim sekljanjem in bliskovitim cikcakanjem po prostoru. Res pa je, da se bavkelni - razen šefov - premikajo upokojensko in so dokaj nenevarni, tako da je Nightshade precej lažji od Shinobija. Resda je treba biti še vedno dober skakalec, saj je sitnih prepadov nemalo, in šefi dopuščajo malo napak. A v primerjavi z dobesedno morilskim Shinobijem je Nightshade streljanje rib v škafu.
In menim, da je prav to največja napaka No}ne sjene. Dasiravno so stopnje bolje zastavljene od Shinobijevih, dolžina večja, megakanalje bolj impresivne in predstavitev slastna ter čeprav je mogoče odkleniti mrsikako dobroto, tako da je vrednost naslova za denar impresivna, je bila prav težavnost tista Shinobijeva lastnost, ki te je držala prikovanega pred zaslon. V poskusu približanja serije vsakdanjim igralcem bo Sega bržda prodala več izvodov, ali tistega neverjetnega občutka nagrajujoče zajebanosti z Nightshade žal ni povsem ponovila.

Nightshade
playstation 2 za playstation 2
objavljeno: Joker 128
marec 2004

79