IGROVJE
stranka » igrovje » playstation 2 » Death by Degrees
Death by Degrees

Še najboljša stvar pri tem špilu je hud koledar, ki ga ima Sneti.

V bistvu je poln naslov te vseprefukalščine Tekken's Nina Williams in: Death by Degrees, kar naj bi bilo impresivno. A dolžina naziva se lahko meri le s premerom gobca špilavca, ki ob tako duhamorni tepežkarski izkušnji zeha kot bi gledal razvedrilni program TVS. Nič ne rečem, Nina je bejbetina, ob kateri se ti ovlaži sleherna guba špeha. Toda velejozeljni in noge do vratu ne naredijo dobre igre. Morda soliden interaktivni pornjak, igre pak ne.

Bolj konkretnega namigovanja na doldajanje in izvabljanja sline iz gobcev potrebnih najstnikov je sposoben le Tecmo.

Štorije niti ni vredno omenjati, saj je prezrtja vredna. Nina Williams iz Tekkena je vohunka, ki jo pošljejo v skrivno organizacijo tihotapcev orožja, katerih štab je na neki ladji, kjer tipi prirejajo fajterski turnir (?). A ker so mornarji hudo potrebne živalice, ne mine pet minut, da zavohajo njene feromone. Zdaj se je treba boriti, se pravi kombinirati gumbe z drezanjem desne gobice, v skladu s čimer Nina buta, brca, batinira in beži. Ker je nadzor analogen, lahko bjonda udari v katerokoli smer, kar je kul. Ko nadnjo skupaj uleti sedem kanalj, ki jih po vrsti položi z bolečimi sunki udovja, je občutek povsem v redu. Prav tako znajo navdušiti kritični udarci: tu se pokaže rentgenski pogled na kanaljo z rdečimi točkami, ki orisujejo občutljive dele telesa. Ko udarimo v enega od njih, se grdavžu zgodi nekaj zelo hudega, od tega, da mu zlomimo roko ali nogo, do razsutja lobanje.

Dandanes si že vsaka bjonda v štiklih in kovinskimi okraski na vimenovju misli, da zna deliti krožne. Marš, babo!

Vendar pa je par takih trenutkov edina odlika Death by Degrees. Sistem hodiš-hodiš-in-dokler-hodiš-tepeš-tepeš trpi za sindromom ponavljajočih se, neizzivalnih in butastih sovragov ter nesmiselne zapletenosti sistema mlatenja. Sorodni Rise to Honour je zadeve pustil na vseskozi dostopni ravni, medtem ko se Death vse bolj potaplja v kombinacije, ki jih je v žaru bitke zelo težko in nepraktično izvajati. Špil zahteva vse hujše menjavanje drezanja in držanja gobice in če si v navezi z gumbi tu ne skrotovičiš dlani, res ne vem, kje si jo. Ob tem vse skupaj nikakor ni tehnična pretepačina in za svoj trud enostavno nisi dovolj nagrajen. Nadalje mori kamera, ki je fiksirana in prevečkrat nameščena tako, da ničesar ne vidiš. Dogodivščino skušajo razgibati vmesni deli, kjer se skrivaš, iščeš kode in počiš kakega sovraga z ostrostrelko, vendar je vse to dokaj na silo nabito na tepežkarsko osnovo. Pika na i pa so obupno dolgi in pogosti nalagalni časi, za katere bi si človek mislil, da so že preteklost. Očitno niso. Tako kot ne apn hodi-naprej pretepačine z mahedrajočimi vimeni v glavni vlogi.

Death by Degrees
Namco za playstation 2
objavljeno: Joker 140
marec 2005

52