IGROVJE
stranka » igrovje » xbox one » Dead Rising 3
Dead Rising 3

Snetiju se zdi, da zombijev še ni ubijal z ledvičnimi kamni in limono. Ni pa ziher.

Politična opcija, ki vstajnike označuje z zombiji, v igrah verjetno ni podkovana. Če bi poznala serijo Dead Rising, bi se lahko namreč domislila, da bi s protestniki na ulicah obračunala tako kakor njeni junaki. Frank West v enici in Chuck Greene v dvojki sta gnilobneže uničevala z vsem, kar jima je prišlo pod roke, od dvocevk in mačet do plišastih medvedkov. Ceneje bi bilo od robokopov. Stabilizacija, pa to.
Kaj bi se šele znalo primeriti, če bi politiki slišali za na­črte glede tretjega dela! Tu ruralno naselje Wilame­tte in kazinojsko mestece Fortune City iz predhodnikov zamenja milijonska metropola Los Perdidos. Leta 2021, deset let po dvojki, v njej izbruhne zombijski virus in mehanik Nick Ramos mora skrivnosti priti do dna. Pri tem pa pod rušo vrniti horde oživljenih trupelc, ki se jih ne da prepričati, da bi postala vegetarijanci. Ali da bi volila dolo­čene predstavnike ljudstva. Enkrat zombi, vedno zombi.

Peš je težka, če se ne držiš zadnjih ulic, razsutih vozil in streh hiš. Bolje je sesti v nekaj takega. Le ne misli, da boš vrste kadavrov resno načel.

Na avtocesti gužva
Nicka pod nadzor dobimo sredi dogajanja. Iščoč dobrote za preživetje skupine naključno združenih duš se v pogledu od zadaj prebijamo skozi temačne stavbe in si mislimo, da Dead Rising 3, sedmi del serije in ekskluziva za xbox one, ni dosti drugačen od predhodnic. Celo grafika se zdi zaradi grobih tekstur nenapredna. Potem pa skozi padlo letalo dospemo k avtocesti, polni grčečih, smrdljivih zombakljev, in hitro spremenimo mnenje.
Izraz 'množica' zadobi nov pomen, kajti v tem špilu se nasprotniki gnetejo. Na peskovniško odprtih ulicah Los Perdidosa (izraz pomeni 'Izgubljeni') jih je v vidnem polju ne le na ducate, marveč stotine. Vsem njim in objektom vlada dinamični fizikalni pogon, ki omogoča razpadanje še drugih materialov razen mesa, odletavanje udov in eksplozije, kjer snovi letijo daleč naokoli.
Ob tem ne gre za brezizrazno maso bazdljivcev, temveč samosvoje mrliče. Tako po oblačilih in stopnji segnitosti kot po obnašanju. Nekaterih ne zanimaš pretirano, drugi kruljavo napredujejo proti tebi, tretji se poganjajo z rokama pred sabo, da bi te zgrabili, četrti se sestradano plazijo po tleh kakor oni nesrečni razparanež v prvem delu TV-serije Walking Dead. Čeljusti jim šk­le­petajo in udi trzajo v nagonu po žretju.

Merjenje izza ramena je podobno kot v Residentih. S to serijo si DR3 deli tudi nekaj nadzora množice, crowd controla. Toda streliva je premalo!

Jaz, prigrizek
Vtis in vzdušje sta zaradi gole številčnosti boljša kot v DR1 in 2. Z avtom carmageddonsko zbijati in z valjarjem voziti čez kupe mesenkotov je početje, ki ga v tej meri še nismo izkusili. Kaj šele, ko se brez vozila znajdeš sredi njih. Par sekund ni nič hudega, brigajo se zase. Nato eden ali dva začutita, da je blizu večerja, zagrčita in zakrulita. Glave se obrnejo in gnila telesa se začno majati k tebi. Čez pol minute imaš za vratom trop tulečih, grabečih dahavcev, ki ne bodo odnehali.
Tedaj zadihan tečeš, plezaš na avtomobile, okrog katerih se nabere plima kadavrov, rušiš jih po tleh in se jih otepaš v kratkih QTE-sekvencah. Zatekaš se v hiše, kjer iščeš orožja in zdravila, nakar v sekretu zakruli in spet se poženeš dalje, kraljestvo bi dal za predah, da se zlekneš ter si odpočiješ. Toda le šest zor bo prišlo, preden bo mesto pogoltnila eksplozija. Ni miru. Ni počitka. Ni rešitve?

Ako si mislil, da si s strohnelci masovno obračunaval v State of Decay in Dead Islandu, le čakaj, da padeš v gnečo, kakor si jo predstavlja DR3!

Izpit za masaker
Pravi strah je redek, pride le v kanalizaciji in nekaj drugih črnikavih kvartirjih, kjer temo razsvetljuje samo baterijska svetilka. Mnogo pogostejši pa je neprijetni občutek v želodcu, ko veš, da hodiš po meji med življenjem in smrtjo, junaštvom in spodvitim repom.
Ta je zarisana spretno, saj je igranje dvoplastno. Ko imaš v ruzaku zadosti orožij in arc­nij, prevozno sredstvo pa je nepoško­do­va­no, si mofo. Zombije serijsko mesariš, sekaš jih na pol, dekapitiraš, luknjaš, sežigaš, gaziš. Več kot jih pokončaš in več nalog kot opraviš, več izkušenj nabereš in bolj napreduješ po razvejanem drevesu veščin.
Toda žura je kmalu konec, saj se oprema nepovratno prazni in poškoduje. Orožjem zmanjka streliva, macola se polomi, bljuvalnik kisline se izprazni, avtomobil pod udarci zagori. Trupelc namreč ne zmanjka - iz kanalizacije in drugih lukenj lazijo neprestano, tako da jih je očiščeno dvorišče čez nekaj minut polno. Tako se spreminjaš iz Čaka No­risa v Čak-sam-malo, iz Švarcija v ne­bo­g­­­ljenega suhca, ki skuša sopihaje doseči varno hišo, vozilo na cesti ali garažo. Tam si instantno ustvari močnejšo kripo, na primer kombi z rezili ob strani in havbico na strehi. 

Ne le, da se lahko preoblečeš v meksikajnarskega ruvača ali cipo z jelenom na glavi. S čudaškim kombiniranjem hrane moreš bljuvati plamene!

Dead Rising 3
Capcom za xbox one
objavljeno: Joker 246
januar 2014

67

 
 
 
sorodni članki