IGROVJE
stranka » igrovje » playstation 4 » Beyond: Two Souls
Beyond: Two Souls

Jodie, Aiden in LordFebo se znova po­dajo na brezprimerno pus­to­lovš­či­no spoznavanja dveh svetov. Izkušnja na playstationu 4 ni nič drugačnejša od one spred dveh letih na trojki, toda še vedno je edinstvena v dogajanju in povesti.

Jodie je ... 'posebna'. Normalno življenje ji preprečuje nevidna in skrivnostna entiteta, s katero je neločljivo povezana že od rojst­va. Aiden, kakor je duhu ime, kljub neotipljivosti ni namišljeni prijatelj, kajti njegov vpliv na stvarno okolico je očiten. Premikati zna predmete, daviti ljudi, zdraviti in celo prevzeti telesa. S svojimi moč­­mi varuje Jodie, nemalokrat pa jo zaradi last­ne volje in ljubosumnega značaja spravi v težave. Punca zategadelj odrašča na zaprtem oddelku in­š­ti­­­tuta za raziskovanje paranormalnih dejavnosti, kjer sta njena edina prijatelja znanstvenika. Nakar si jo s figo v žepu prisvoji CIA, ki izvaja nevarne eks­­perimente z vzporednim svetom. A Jodie bi rada zgolj izvedela, kdo je njen spremljevalni daemon.

Interaktivni film
Beyond: Two Souls ni arkada, v kateri bi spretnost­no zavdajali nasprotnikom. Niti ni klasična avantura z pobiranjem in rabo predmetov ter reševanjem ugank. Izdelku najbolj paše označba interaktivnega filma, saj gre za edinstveno pripovedno dogodivš­či­no, ki jo bolj doživljaš kot igraš. Zato v njej uživa tudi sogledalec, ne samo držalec joypada. Pri tem dramaturško vrednost dvigujejo neprestane odločitve in izbire, ki dajejo občutek pletenja lastne niti. Največ zaslug za splošno privlačnost pa ima sama predstavitev, kajti kadriranje in podajanje zgodbe pritičeta filmu. Računalniški grafiki navzlic so akterji pravi igralci - med njimi Ellen Page in Willem Dafoe - in gibanje je v celoti zajeto. Naj gre za tek, pretepanje ali mrščenje obraza, vse animacije so pristne.

Upravljanju bi bil skorajda kos TV-daljinec, kajti tu ni namenskih tipk za strel, udarec in skok. Akcije izvajamo potom na ekranu izpisanih tipk oziroma kratkih zaporedij. Ob podržanem Xu dečva steče v naslednji zaklon, zamašek odvije z vrtenjem gobice, za skok je treba dvigniti gamepad in pri plezanju noge premikata gumba L1 ter R1. Princip je sicer poznan pod oznako QTE, vendar gre za enostavno obliko, ki največkrat terja en netempiran stisk. Celo v redkih trenutkih, ko se Jodie pretepa in je treba kao hitreje reagirati, ne more zares umreti. Še največ motoričnih spretnosti zahteva dvogobič­no prostorsko pilotiranje Aidena, ki leti skozi stene in strope. Vanj je moč sko­či­ti skoraj v vsakem trenutku in punci pomagati čez ovire ali zoper neprijatelje.

Od otroške sobe do bojišča
Štorija gledalca ali več njih pelje skozi osem­najst nežidanih let sobivanja dveh povezanih duš, ki iš­če­ta odgovore o lastnem obstoju. Dogajanje na tej poti bi bilo le stežka bolj raznoliko. Zdaj je punca na spektakularnem begu pred oblastmi, čemur sledi žalostna retrospektiva na sedemlet­nico, ki živi pri krušnih starših in jo preganjajo pošasti, koj zatem pa spoznavamo njene pubertetniške težave. Od tam gre na vojaško urjenje in tajne naloge na drugem koncu sveta, se sooči s prikaznimi iz onkraja in potem spet s tozemskimi, čisto vsakdanjimi prilikami.
Temu primerno je početje upravljalca. Najprej malo Jodie sprehaja po hiši in ji z Aidenom pomaga do piškotov na polici, nakar se globoko v kleti raziskovalnega laboratorija spopada z zombiji. Nato s tapkanjem reže čebulo in izbira, koliko popra bo v jedi, dočim sledeča misija zahteva šunjanje po af­riš­kem mestu in navidez hitroprst­no branjenje pred zamorskimi mačetami. Še vedno pa je Beyond v prvi vrsti drama, ne akcijski spektakel.

Spoilerska pomoč: nima veze, kaj Jodie skuha ali obleče, z Ryanom bosta pristala v postelji zgolj ob predpogoju, da punca v najstniških letih ni imela travme v biljardnici.

Nekatera poglavja so seveda bolj zanimiva od drugih, ampak predstava sodelujočih bitij iz različnih sve­tov je privlačna skozi vseh petindvajset od­lom­kov življenja. Izvrstni sta že sama zamisel in fabula, ki ju krona še filmska izvedba. Takisto godi obilje možnosti, detajlov, obstranskosti in malih dozdevnih vejitev. Če Jodie ne uspe pobegniti policajem, jo bo pač lisic osvobodil Aiden. Za zmenek se lahko obleče v kavbojke in naroči pico ali pripravi romantično večerjo. Zlobni mulariji se more maš­če­vati ali pravočasno zapustiti zabavo. Do denarja je moč priti z uličnim brenkanjem ali z oropanjem bankomata. O svoji preteklosti se lahko Jožica zla­že ali kratkomalo ne odgovori ničesar. Ljudje okoli nje umrjejo ali pa tudi ne. Takih primerov in neobveznih pod­robnosti je čuda ter prvemu skozihodu znatno dvigujejo vrednost.

Predstava nima prešernega značaja. Aiden je veliko breme, zaradi katerega Jodie nima lepega otroštva. Za nameček ji ga pestijo še zlobni vrstniki.

Naslednjegeneracijska enakost
Kljub unikatnosti in obči priporočljivosti popoln izdelek Beyond vseeno ni. Igralci smo mu že leta 2013 očitali pretirano popreproščenost, predvsem na rovaš izkušnje s podobnim predhodnim Heavy Rainom, ki je predstavljal večji igralni izziv. Druga zamera gre prevečkratni navideznosti vejitev in prekonkretni linearnosti. To spoznaš ob reprizi oziroma pri vnovičnem preizkušanju posamičnih poglavij. Dejanja z daljnosežnim vplivom obstajajo, vendar so redka ali brez prave vrednosti. Resda lahko zamočiš, na primer popušiš proti zlobnemu duhu ali zaradi štoravosti skoraj pogineš v požaru. Toda normalnemu igričarju se to ne bo primerilo, poleg tega razen drugačnega prizora ali dialoga razlike ne bo. Pra­viloma so dogodki in izidi določeni. Malce ne­um­no je tudi, da odlo­čit­vam navkljub Jodie često ne postopa nič drugače. Velim ji, da naj zavrne povabilo, a ona ne oziraje na to sprejme ples s kmetavzom. Nadalje so nasilne in nemoralne poteze pogosto bolj nagrajene, recimo skrajna spiritualne­že­va maščevalnost. Edine nagradice za idealne izteke v smislu neopaženosti ali ne­agresivnosti so trofeje. Ker poglavja nimajo vmesnih shranjevanj, je to precej jezljivo, saj gre v praznem upanju po drugač­nem zaključku vnemar veliko časa.

Različica za playstation 4 ne popravi nobenega mi­nusa izvirnika. Vsebinsko je zadeva dopičično enaka, lepša je le grafika, Arabci so menda manj rjavi in po novem za vzdušje poleg tresavice skrbi ogla­šanje kontrolnika. Vključen je vadbeni poligon, skozi katerega se morata Jodie in Aiden prebiti sodelovalno, ampak ta je bil že v specialni izdaji na trojki. Frišen element je edinole možnost doživetja zgodbe v kronološkem zaporedju, kajti izvorna pred­stava je niz časovno razmetanih dogodkov. Sem potihem upal, da so vmes izgotovili še kakšno poglavje, saj takrat zagotovo niso udejanjili vseh idej. Ampak za kaj takega bi morali ponovno rekrutirati igralce. Očitno je odsotnost nove igralne vsebine v teh HD-remejkih postala uravnilovka.

X naredi marsikaj, med drugim blokira udarce in ujčka novorojenčka. V smislu dogajanja in podajanja izkušnje je Beyond res mojstrovina.

Pred dvema letoma Beyondu nisem dal ocene z raz­logom, da je komaj kaj več od dobrega sedemurnega filma. To je še vedno res, a drži takisto takratno mnenje, da je ogled obvezen za slehernika, ki čisla take ali drugačne vodene zgodbe. Kljub temu, da je v tem času izšlo še nekaj sorodnih naslovov, najmanj Life is Strange in D4, tole ostaja remek delo interaktivnega filma, ki sem si ga z veseljem ponov­­no ogledal. Za nameček ima nova izdaja za PS4 polovično ceno. Kupi ali sposodi si, trpljenje mlade Jodie je treba podoživeti. Pri tem komaj čakam na vnovični izid Heavy Raina čez nekaj mesecev. Ta ima več vsebine, nudi globljo igralno izkušnjo in cepitvam daje več teže.

Nagradni video pokaže, kako je videti zajemanje gibov.

Beyond: Two Souls
playstation 4 za playstation 4
objavljeno: Joker 270
januar 2016