IGROVJE
stranka » igrovje » playstation 4 » Pro Evolution Soccer 2016
Pro Evolution Soccer 2016

Dvajset let po prvem Pro Evu Sneti še vedno uživa v japonski PESnitvi.

Nogomet ima mnogo obrazov. Eden je bleš­čavi s televizijskih zaslonov, ko Lev in Kris­tinca ob­ra­čata nasprotnike kot stare gramofonske ploš­če, bombastično zadevata in žanjeta mastne honorarje. Drugi, težko primerljivi, je oni iz revnih naselij, kjer se mulčad v oblakih prahu podi za zasilnimi žogami. In vse mogoče je vmes, od svetovnega prvenstva do lokalnih tekmovanj ... od ženskega žogobrca do starih posnetkov ... od družin z otroci na tribunah do opičje podivjanih navijačev ... od šeprtljavcev, ki so deležni zvina gležnja ob prvem stiku z okroglim usnjem, do spretnežev, ki si med žongliranjem trebijo nohte.

Ja nič, če se je obramba razprla kot volhka hotnica, kdo sem jaz, da bi zavrnil na pladnju ponujeno? Itak je fuzbal bojda le simulacija osemenjevanja.

Pogled na dotični šport je zato nadvse relativen. Je pravi nogomet tisti zloščeni iz Lige prvakov ali oni z mestnega štadiona, tako očarljiv v svoji amaterski nedolžnosti? Je znalec tisti, ki da gol, ali oni, ki poskrbi, da ga nisi dobil? Je dobra tekma tista, kjer tvoje mošt­vo potepta drugo v prah, ali ona, kjer se ekipi taktično natezata za edini zadetek? Odvisno od zornega kota, okusa, znanja, želja.
Ena sama videoigra vsekakor ne zmore zaobjeti slehernega vidika nogometa. Zato je vsako leto Pro Evolution Soccer (in njegov rival FIFA) le avtorska vizija tega, kakšen naj bo navidezni fuzbal. Kakšen naj bo približek. A treba je reči, da inačica 2016, s katero PES praznuje dvajseto obletnico, predstavlja všečen pogled na najpomembnejšo postranskost sveta. Je hiter, akcijski in zabaven, a istočasno simulacijski, tehničen ter globok. Po eni strani je posodobljen, po drugi vzbuja občutek zlate dobe sredi devetdesetih, ko je na playstationu 2 vladal švigajoči Pro Evo 5. Vse ni idealno in prvi vtis zna biti neugoden. Toda splača se vztrajati.

Tale prekršek mi bodo sicer piskali, a ubogega napadalca bi moral za karton še potacati in popljuvati.

Šatulja presenečenj
Pri zagonu slehernega novega PESa grem takoj na ekshibicijsko tekmo, da vidim, kakšen je sveži občutek. Najraje na linijo, če strežniki izvolijo delovati, kajti tam se odvija pravi stresni test igre. Umetna pamet, ki letos skrbi za bolj aktivne in odkrivajoče se sotrpine ter za dokaj življenjsko vedenje nasprotnikov, je sicer spodobna. Vendar je precej gosposka v primerjavi s hordami ljudi z vsega sveta, ki besno pritiskajo nate domala vsako sekundo tekem.
Kaj da vedeti Pro Evo 2016? Da japonski dizajnerji niso spali, česar si ob slabši prodaji od Fife itak niso mogli privoščiti. V primeri z lansko inačico sprva ni posebne razlike. Izvzemši spolirano podobo in nov komentatorski par, ki ne navduši z mankom uvida in stalnim dretjem ob vsakem, še tako nedolžnem strelu. A kakor hit­ro se fuzbalerji fizično srečajo, krinka uleža­nosti sprhni. Letošnji PES, vnovič izdelan na temelju pogona Fox (taistega kot v Metal Gear Solidu 5), poseduje razširjen nabor stikov med nogometaši. Od izgub ravnotežja in zasukov teles do opotekanj ter padanj. Vse to je bolj izraženo kot v aktualni Fifi, vendar ne botruje pingpongu žoge iz starih Pro Evov. Kljub temu se žoga rada nenadzorovano odbije nekomu na nogo, iz česar se izcimi evrogol s petindvajsetih metrov, če je ta nekdo Ibra. Opali, opankar!

Slovenija proti Hrvaški. Ker je PES licenčno nekoliko ubožen, manjkajo tudi pravi reprezentančni dresi. Zato smo obsojeni na stalno rdečino in plavino.

Neme piščali
Ljudstvo na tribunah ob tem pade v zvočno ekstazo in animirana posamična telesa vzvalovijo kakor morje Adrijansko. Občutek pa je življenjski, domala organski. Tvoje navdušenje utegne sicer biti manjše, če si na kaznovalnem koncu te vča­sih naključne palice in izkusiš vpliv statistik. Ko Robben z nekaj veščimi premiki ožuljenih holandskih stopal prebije defenzivno linijo, medtem ko se beki spotikajo okrog njega kot debili, nakar neub­ranljivo plasira žogo v kot, prejemnik te pošiljke kaj lahko zabriše joypad v kot. Po drugi strani pa je podoben majstor prisoten v malodane vsakem več­jem klubu oziroma reprezentanci, tako da je treba le vedeti, h komu se zateči, in sleherni je nemudoma razpoznaven po gibanju. Pri tem ne gre le za super­zvezdnike, marveč za številne nekoliko bolj normalne fuzbalerje - Toureja, Lewandovskega, Teveza. In še vedno je občutno bolj kot statistično podatkovje važno, kako sam ravnaš s poligonskimi telesi ter kako upoštevaš njihove lastnosti. Pokrivanje omenjenega Robbena z napadalnim vezistom botruje težavam, dober branilec pa se v isti situaciji odreže mnogo bolje. 
Predelani sistem animacij pri stikih torej botruje večji nepredvidljivosti, organskosti in življenjskosti. Občutek zna biti spočetka kaotičen, a se čez čas izkaže za bistveno pridobitev. Pro Evo 2015, FIFA 15 in tudi FIFA 16 so primerjalno kar nekako mrtvi, nerazgibani ter statični. Res je le, da Konamijevci niso izpilili vseh robov. Prekopicevajoča se telesa so občasno videti lutkasta in že lahni naleti znajo sprožiti pretirane reakcije z nepredvidljivimi posledicami. Posledica stalnega valjanja po tleh je tudi čudno nizko število prekrškov, saj se sodniki v interesu gladko tekočih srečanj ne odzovejo na številne kočljivosti. Le najbolj zgrešeni drseči štarti, ki prejemnika kopačke v golen pustijo zvirajočega se na tleh, so deležni piska. Kartoni pa so redkejši kot lasje na Collinovi čefari.
Ampak kaprice z deljenjem pravice spet niso prevelike in jih lahko založnik kadarkoli spremeni z zaplato. Na to hitro pozabiš, ko se potopiš v prosto tekoč, v pretežni meri spon osvobojen fuzbal, ki mnogo da na taktiko. Ne le tisto na igrišču, temveč menijsko, kjer je moč podrobno določati vloge in z detajlnimi nastavitvami urediti več formacij, med katerimi menjuješ med igranjem. Ta nadomestek za Fifino premikanje drsnikov za napadalnost in obrambo daje bolj 'trenerski' občutek. Formacije je moč takisto posneti in jih brzinsko včitati pred internetno tekmo.

Master league je dobila footballmanagersko oblekico, ki vsebuje dosti medijskih obvestil. Žal pa konkretnih igralnih novosti v njej ni prav dosti.

Izven zelenice
Ja, krasno se igra novi Pro Evo, ki znova uteleša geslo 'igralnost pred vsem ostalim', in napredek glede na 2015 je evidenten. Vendar pa bi bilo trapas­to kot zaljubljeno tele strmeti izključno v to, kako krasno se Bale otrese sitnega pokrivača in rutinirano premaga vratarja. Moderna nogometna simulacija za polno ceno mora biti celosten paket in v tem pogledu špilu nekoliko zmanjka do odličnosti.
Začenši z načini udejstvovanja. Ne manjka jih, od posamičnih srečanj in treninga prek samotarske Lige prvakov in Evropske lige do tradicionalne master league, kjer postaneš trener obstoječe ekipe ... mycluba, kjer jo izdelaš iz sproti nabavljanih nogometašev ... ter nadzorovanja enega samega športnika skozi kariero. Pa nalinijskega udejstvovanja v nerangiranih in rangiranih tekmah, spletnega plezanja skozi divizije in sodelovanja v številnih nalinijskih pokalih, tudi takih z reprezentancami. Toda med modusi ni ničesar presenetljivega in čeprav so bili deležni manjših izboljšav, bi na tem področju pričakoval več truda.
Lep primer je master league, ki so jo oblekli v všečno novo predstavitveno kožico v slogu Football Managerja, a je niso ravno bistveno poglobili. Po eni strani je izvidništvo zdaj bolj podrobno in igralci lahko razvijejo svoje ključne vloge. Toda menedžerska plat je še zmerom kilava, saj ne poseže količkaj globlje v poslovanje kluba. Kao televizijski prizori z novinarskih konferenc v ML so neverjetno leseni, do­čim je trenersko spremljanje srečanj s klopi brezzvezno, saj si breztelesen in ne moreš vplivati na praktično nič. Izven master league spletne tekme, ki jih sicer ne kazi očitnejši zamik, kvarijo pogoste prekinitve iz neočitnih razlogov. Enoigralstvo pa bo aktualizirane postave dobilo šele koncem me­seca, štiri tedne po nalinijskosti (?!). Na kraju so PESovi meniji še zmerom nepraktični in obilo je čakanja med strmenjem v sporočila tipa 'Testing network environment'. FIFA je tu precej bolj gizdalinska in praktična. 

Kot trener si je moč ogledovati tako samotarske kot spletne tekme, ki imajo celo svoj podnačin. A početi v njih ne moreš ničesar taktično naprednega!

Uradna neuradnost
Največji kamen spotike kajpak, kot je za Pro Evo tradicija, ostaja pomanjkljiva licenčnost. Izdaja 2016 v tem pogledu sicer ni čisto pokvečena in poudariti velja, da je to edini fuzbal z uradno licenco prestižnih tekmovanj Champions League in Europa League. Poleg tega ima južnoameriško Copo Libertadores in številne polno licenčne lige, kot so prva in druga španska, italijanska ter francoska. Vendar manjkata ravno za številne najpomembnejši ligi, angleška in nemška. Prva je polna izmišljenih timov in ljudi, medtem ko drugo zastopajo okruški, kot so minšenski Bayern, Wolfsburg in tista Borussia, ki nikogar ne zanima. Mimogrede, uradnega Maribora ni, itak se ni uvrstil v Ligo prvakov. Takisto manjkajo mnogi štadioni, tudi v licenčnih ligah, ko se na primer Roma udejstvuje na krneki igrišču.
Zanesti se je torej treba, kakor vsa ta leta, na garažne klamfače, za katera je Konami zvito pripravil moderska orodja. Tako na PCju kot na PS4 je mogoče uvoziti domačo vsebino, ki jo najdeš širom interneta, na primer na Pesworld.co.uk. Dober in pri­ča­kovan obvoz, ki pa v nasprotju s topodročno nadmočno Fifo vseeno terja nekaj znanja in truda.

Zaslon s taktičnimi nastavitvami razkriva precejšnjo tosmerno globino, za katero ni treba vmesniško diplomirati. Vse je hitro in enostavno dostopno.

Težka, a zaslužena zmaga
Licenčne neprilike so glavni razlog, zakaj množice še vedno najbolj obrajtajo Fifo, dočim PES ostaja izbira za nogometne sladokusce. Kar je škoda, kajti Pro Evo 2016 je igralno praktično enako dostopen in vznemirljiv kot EAjev konkurent, pri čemer na daljši rok nudi več prstne in taktične globine ter je bolj pristen virtualni nogomet. Nič ni narobe, če bolj čislaš Fifo, ki ima prav tako svoje odlike, in kot re­če­no uvodoma, nogomet je tako širok in kompleksen šport, da ga (še?) ne more zaobjeti nobena videoigra. Toda Pro Evo je letos bolj lačen gola, kar je tista odlika, ki običajno odloča o zmagi.

Pro Evolution Soccer 2016
Konami za playstation 4, xbox one
objavljeno: Joker 267
oktober 2015

84