IGROVJE
Knack

Raveer ugotovi, da je nadarjen za bentenje in uničevanje lastnine.

Vsestranski Mark Cerny, ki je začrtal drob vite in playstationa 4, je bil svojčas ključen pri množici legendarnih tretjeosebnih arkadnih poskakovalk. Kot producent ali oblikovalec je začinil Crasha Bandicoota, zmajčka Spyra, Ratcheta & Clanka ter Jaka & Daxterja. Mu je pri Knacku, sp­lo­vitvenem naslovu za 'svojo' konzolo, znova uspelo?
Kot hecen stvor Knack (talent, nadarjenost), ki je sestavljen iz množice lebdečih antičnih relikvij neznane civilizacije, se znajdemo v laboratoriju doktorja Vargasa. Ta nas predstavi kot ultimativno orožje za rešitev težav z orki, ki so se v zadnjem času tehnološko okrepili in napadajo človeške naselbine. Poleg spopada teh dveh življenjskih oblik se pisani svet vrti še okoli svetinj, ki poganjajo stroje. Konflikt razkrije industrijske nečednosti, vpletena pa je celo ljubezenska drama. Nalašč ceneno in predvidljivo zgodbo podajajo lepo izrisane animacije, ki bi jih zlahka izdali kot samostojen film. Niso na ravni Pixarja, a res niso švoh.

Knack je sestavljen iz množice lebdečih kosov, ki jih je v gibanju užitek opazovati. Tudi ob smrti se lepo razletijo. Žal prevečkrat …

Trnova pot
Skozi trinajst pisanih in raznolikih poglavij se čez mesta, gozdove, rudnike in templje podamo na dvanajsturno linearno pot skakanja in tepežkanja nepridipravov. Na par krajih napredovanje zahteva pretikanje stikal, vendar ni ugankarskih posebnosti kot denimo v sorodnih epizodah Ratcheta & Clanka. Ves špil je razdeljen na premočrtne hodnike in prostore, kjer se vrata zapro, dokler z navadnimi ali specialnimi udarci ne premikastiš sovragov. Ravsa željnih je množica strupenih žuželk, pehar različnih orkov, roboti, veliki kamniti varuhi starinske civilizacije in štirje veliki šefi.
Glavni adut je sprotno zbiranje antičnih predmetov, kar povzroči rast golemčka in njegove življenjske energije. Žal igra sama odreja, kdaj bomo kot velikan iz Shadow of the Colossus, majhen kot Pokemon ali nekaj vmes. Vedno se najde razlog, da veselje radostne destrukcije odvzame ob nepravem času, kar velja tudi za krat­ko­trajno popestritev s spajanjem alternativnih materialov. Mes­toma se namreč združimo z lesom, kovino, ledom ali steklom, pri čemer imajo različni materiali samosvoje lastnosti oziroma slabosti.

Ko si majhen, te praviloma oblega več manjših nepridipravov. Ti se vedno postavijo tako, da te ob enem kiksu družno ugnobijo.

Ne tič, ne miš
Saj bi šlo, če ne bi bil lik lesen in okoren ostržek, ki se povrhu še zatika. Za skok na predvidene platforme je treba malodane vedno uporabiti dvojnega, ker z enojnim ne moreš premagati niti pločnika. Nič bolje ni, ko dvojni skok nadgradiš v napad. Zaradi bedne fiksne kamere nikoli ne moreš dobro oceniti razdalje in redno padeš centimeter pred sovraga, ki te nato pokonča. Rezultat je, da zavoljo ohrno postavljenih nadzornih točk hitro izgubiš četrt ure napredka.
Na koncu refleksi in znanje ne doprinesejo nič. Vse je odvisno od previdnega približanja sovragu z zana­ša­njem na srečo, da ti bo pravi čas uspelo izvesti kombinacijo ali specialko. Še dobro, da igranje nekoliko popestrijo alternativne oblike lika in napravice. Vendar je pot do slednjih mukotrpna, saj so razporejene naključno in se podvajajo. Zato je potrebnih kar nekaj seans, da odkle­neš vse ali vsaj želene kose. Kar sedem jih nucaš za koristni števec kombinacij, ki nudi neranljivost med osmimi zaporednimi udarci. Dovoljšna nabirka rdečih kristalov pa omogoči rabo vampirja z dolgo življenjsko črto, ki se prazni in jo moramo polniti z deljenjem zaušnic.
Posrečeni alternativi za obogatitev zbirke predmetov in kristalov sta mini­igrica v stilu Bejeweleda za jabolčne in androidne naprave, kjer darilca pošlješ na konzolo, ter menjava predmetov s prija­telji. Vdelali so tudi sodelovalno igranje v dvoje, kjer se lahko druga oseba z robotskim Knackom pridruži kadarkoli. Paziti pa mora, da ne odtava iz prizora, saj ima le nekaj sekund časa, da najde pot nazaj in ne konča kot rezerven del za primarnega heroja. Njemu lahko kose robotek prosto odmerja in ga s tem zdravi.

Zrasteš nemalokrat, a veselje ne traja dolgo. Kaj hitro nadte poš­lje­jo enako velike enote, ki delajo več škode in tako izničijo prednost.

Srečen konec?
Knack je precej tipična mešanica skakanja in bojevanja, ki je komajda zadostna v obeh pogledih. Hopsanje je okorno, tepež pa plitek in neroden, pri čemer razmišljanja ni, čeprav bi v tak dizajn sedlo. Videz je simpatičen, toda nenatančen nadzor in tečna kamera jemljeta veselje do ponovnega igranja na višji težavnosti. Zahtevnejši bodo tako nad igro nedvomno razočarani. Nekoliko boljša je za mlaj­še, saj je risankasta in brez krvi ter vsebuje nižje težavnosti. A tudi tu je kveč­je­mu povprečna in ob polni ceni predraga.

Animirank si praviloma deležen na začetku in koncu poglavja. Pa tudi sredi akcije. Najbrž zato, da se malo pomiriš.

Knack
Sony za playstation 4
objavljeno: Joker 247
februar 2014

52