IGROVJE
stranka » igrovje » 3DS » Super Street Fighter 4: 3D Edition
Super Street Fighter 4: 3D Edition

Sneti

Strojna moč 3DSa ni opevana, a pod slavnim stereoskopskim zaslonom očitno tiktaka spodoben hardver. Kako drugače bi bila dvorazsežna pretepačka Super Street Fighter 4 na tej prenosni drkalici vizuelno tako impresivna? Okej, zaslonček je majhen, toda špil je videti presneto tak kot na velikih sis­temih, farbovit in čudovito stiliziran, pa tudi teče enako gladko. Manj natančne teksture in občasne upo­čas­nitve – a le tedaj, ko to ne vpliva na igranje, recimo od Ryujevi ultri 1 – impresivnosti ne zbijajo. Globinski učinek je v redu, čeprav za tole igro ni bistven. Zanimivejši je posebni nagnjeni pogled izza borčeve­ga ramena, ki še pridoda k trideju. Sam ga nisem uporabljal, a morda bo komu bolj sedel od običajnega.

Tak je novi pogled, postavljen za ramena in na st­ran, ki je posebej efektiven v navezi s stereoskopijo.

Tudi igra se 3D Edition tako kot na PS3 in xboxu 360, saj je borilni sistem nedotaknjen. Za razliko od SF4 za iphone to ni okleščenka, ampak polna Superca s sleherno pritiklino. Prav tako je na broju vsa vsebina – eno­igralski modus z vmesnim razbijanjem avta in sodov, izzivi, lokalno ter pohvalno gladko internetno več­igralstvo, ki pozna rangirane in nerangirane spopa­de. Turnirjev ni, je pa tu uporabna opcija rematch tudi za rangirane boje. Vnaprej so odklenjeni vsi kostumi, tudi tisti, ki jih moraš na velikih konzolah dokupiti.
Majhna razlika glede na sobni SSF4 je nabiranje navidezne valute, s katero odklepaš kipce likov in si podaljšuješ looleeka z vi­ša­njem statusa, kar je en velik krneki. Dosti večja je pak izbiranje med dvema nači­noma vnosa povelij: lite in pro. V prvem, ki je namenjen manj izkušenim, so štirje posebni udarci, focusi, superce ali ultre postavljeni na spodnji 3DSov zaslonček. Določiš jih sam in jih sprožaš s tapkanjem. V drugem, ki cilja na naprednejše virtualne garbače, pa so tam le osnovni ukazi v slogu tri roke skupaj. Na internetu sta lahko lite in pro ločena, saj je moč iskati bitke le z enim ali drugim načinom vnosa.

Če bližnji lastnik 3DSa nima modula z igro, lahko uporabiš 'download play'. Ta omogoči spopad, pri če­mer pa sta oba omejena na Ryuja in trenažno ozadje.

Yoshinori Ono, producent serije, je tak sistem označil za najboljšega mogočega in povedal, da je SSF4: 3D Edition namenjen vsakomur. Začetniki da se bodo z lite modusom bolje naučili osnov, pro mode pa da je za trdojedrnike, ki se hočejo poulično bojevati tudi na poti. S tem se ne morem strinjati. Lite mode se sliši kul, a dejansko je potuha, ki uničuje igro. Naprednejše poteze se v pretepačinah namenoma izvaja s kompleksnejšimi vnosi in kaj se zgodi, če jih vežeš na en gumb, se hitro pokaže, ko greš v lite modu na linijo. Iz elegantne mešanice normalnih in posebnih udar­cev se SSF4 izrodi v fešto fireballov, flash kickov ter kotaljenj čez zaslon, ko živelj besno tapka po spodnjem ekrančku in instantno producira eno specialko za drugim. Da ne govorim o izkoriščanju focusa. Resno, to je čisto druga igra, in sprememba je definitivno na slabše. Problem pro moda pa je ta, da je na malih 3DSovih gumbih in križcu težko izvajati naprednejše kombinacije in FADCjati. Saj z dosti mu­če­nja karpalnega kanala mi je nekaj približno uspevalo in enkrat sem jih online fasal od nekoga s korektnim Ryujem. Ziher je bil petletnik – zaradi majhnih dlani, se razume. A na splošno je razlika v eleganci in udobju vnosa ogromna že glede na običajen joypad, kaj šele na arkadno palico.
Izvedba in nabor možnosti sta torej impresivna, SSF4 pa ostaja najboljša 2D-pretepačina trenutne generacije. A sistem, na katerem teče tokrat, ji v igralnem smislu ni povsem naklonjen.

V lite modu boš na netu gledal serije specialk. Menim, da je to medvedja usluga za učenje pretepačin.

Super Street Fighter 4: 3D Edition
Capcom za 3DS
objavljeno: Joker 213
april 2011

78