IGROVJE
stranka » igrovje » 3DS » Paper Mario: Sticker Star
Paper Mario: Sticker Star

Kavbojc se ob pisanih sličicah raduje, kot bi bil na dvorišču male šole.

Ducat let je preteklo, odkar se je prvi papirnati Mario odlepil od frpjskega Super Mario RPGja za SNES. Ni šlo za čistokrvno nadaljevanje, temveč za nekoliko drugačen izdelek, ki se je razvil v polnopravno vejo. Nazadnje smo se origami šli v odličnem Super Paper Mariu za wii (Joker 169, 89), ki je poudaril skakanje in elemente igranja vlog skoraj povsem izrezal, a postregel s svežim sistemom preklapljanja iz ploščatega v trirazsežno. V Sticker Staru za 3DS se vrnemo za korak, saj so zopet na meniju potezni boji, ploščadenja pa je manj.

Na spodnjem zaslonu vidiš samolepke, ki jih nucaš za boj in zagonetke. Ko premikaš 3DS, se realis­tično svetlikajo, za kar skrbi žiroskop. Mačka denimo potepta vse zlikovce hkrati.

Prelepa lepenka
Kot je za brkateža v navadi, je štorija vrtčevsko preprosta in simpatična. Večni nadzlobnež Bowser jo tokrat zagode ob proslavi, ki se ob letnem pristanku kometa odvije v Kraljestvu gobic. Šušlja se, da repatec izpolni želje, kar dežurnega nepridiprava nemudoma pritegne. Ko se asteroida dotakne, gre seveda vse narobe. Po kraljestvu se raztrosi šest kraljevih nalepk, od katerih eno pobaše Bowser. Pri tem se mu scufa in ugrabi princeso Breskvico, Mario pa pomečkan pristane v kotu. Ko pride k sebi, se mu pridruži zvezdica Kersti, ki mu obrazloži situacijo in se mu pridruži na herojski odpravi.
Najprej opaziš nenavadnost. Čeprav gre v osnovi za frp, je dežela razdeljena na stopnje kot v New Super Mario Bros, tako da se laže poigraš med šolskim odmorom. Nivoji so daljši in vanje se boš kasneje dosti vračal, poti do njih pa se razvejijo, tako da bo raziskovalna žilica zadovoljna. Področja, po katerih se tretjeosebno pojaš, so raznolika in polna skrivnosti. Nevidna vrata, sumljivi grmički in mehke stene zvedavost redno nagrajujejo s kovanci in dobrotami. Za nameček se ubadaš z domiselnimi miselnimi oreški, ki so daleč od tipskih prinesi-in-pobij generičnosti. Ko denimo naletiš na kip Bowserja, ki bruha vodo, slediš cevki skozi prehod, kjer najdeš pipo. Kot se za vodoinštalaterja zagre, s ponorelim skakanjem vodo zapreš, s čimer odpreš pot naprej. Ko naletiš na gosenico, ki je zadremala sredi poti, pa jo zbudiš s trobento, ki si jo pajsnil zlodejem na gradu. Mozeg ti sicer ne bo eksplodiral, a je vse skupaj ravno prav intuitivno, da se ohrani pristen pustolovski občutek.

Na spodnjem zaslonu vidiš samolepke, ki jih nucaš za boj in zagonetke. Ko premikaš 3DS, se realis­tično svetlikajo, za kar skrbi žiroskop. Mačka denimo potepta vse zlikovce hkrati.

Odlepi me nežno 
Med vandranjem zbiraš nalepke za enkratno uporabo za v album. Olupiš jih z zidov, pobereš iz škatel, kupiš v štacuni, z njimi si nagrajen po boju ... Uporabljaš jih tudi za reševanje puzel, v glavnem pa pridejo prav za tepež. Ko naletiš na zlobca, skočiš nanj ali ga žvajzneš s kladivom. Nato se igranje preseli na ločen zaslon, kjer pred tabo v ravni vrsti stojijo nasprotniki. Bojuješ se sam v potezni maniri, značilni za japonske frpje, ki pa je cepljena z akcijo. Tvoje edino orožje so samolepke in hec je v tem, da lahko vsako uporabiš le enkrat, prostor v albumu pa je omejen. Tako moraš vselej preračunavati, kaj boš nosil, saj hudejše sličice vzamejo več prostora.
Ko si na vrsti, lahko za drobiž zavrtiš igralni avtomat. Z nekaj spretnosti in sreče si izboriš bonusne učinke (zdravljenje, keš, žvajz) ter možnost rabe več nalepk zapored. Ko pred seboj vidiš špičateža, letečneža in želvo, boš vedel, kaj storiti. Prvemu boš privoščil strateški zamah od strani z macolo, drugemu boš skočil na betico, tretjemu pa zalučal par ognjenih krogel. Zapuščina serije veli, da s pritiski na gumb ob pravem trenutku napade okrepiš ali jih podaljšaš v kombinacije, kar poskrbi, da si vedno pozoren. Enako velja za branjenje, saj boš z natančnim knofo­dr­kom dobljeno škodo razpolovil. 

Pohvalno je, da šibkejšo zalego kasneje odpraviš brez truda. Z dobro merjenim skokom se je odkri­žaš, preden se začne spopad na ločenem zaslonu.

Kolaž krohota
Klasičnega višanja nivojev ni, si pa sproti bildaš količino življenjskih točk in dobivaš žlahtnejše nalepke. Postopek je kul, saj nisi odvisen od statistik. Učiš se čedalje bolje izpeljati napade, saj je za dober izkoristek sličic potrebne dosti vaje in spretnosti, šefi pa znajo biti zaguljeni. Tudi z zabavnimi prijemi te presenetijo. Ko naletiš na starega znanca, coprnika Kameka, ti denimo vse nalepke spremeni v šlape. Crkuješ od smeha, ko se skušaš spomniti, kje je tičala kaka nalepka, medtem pa ga vztrajno šamariš s papučami. 
Humorja je polno in marsikatera pikra bo kratkohlačnikom ostala nejasna. Gobasto prebivalstvo se pošali celo na račun hipsterjev, luštne besedne igre pa so itak stalnica vodovodarjevih frpjskih izletov. Tudi vsebine je čez glavo, saj boš v igro zlahka vložil štirideset ur. Glasbena in zvočna podlaga sta mariovsko prijetna, najbolj pa navduši nevsiljiv tride učinek z večslojno kartonasto podobo, ki paše na 3DS kot nutela v palačinko. Lahkotno in obenem globoko frpjsko popotovanje, ki ga le privošči otroku v sebi. 

Paper Mario: Sticker Star
Nintendo za 3DS
objavljeno: Joker 236
marec 2013

84