IGROVJE
stranka » igrovje » 3DS » New Super Mario Bros. 2
New Super Mario Bros. 2

Sneti

Celo nad slabšimi ploščadnimi igrami iz Mariove glavne serije, kamor sodi NSMB2, je težko biti zares razočaran. Malo pač. Igral sem jo, končal in se imel razumno fino. Vendar to ni igra, ki bi jo postavil pred enico, niti pred nadmočni Super Mario 3D Land (J221, 82) na 3DSu. Preveč je kapitalistična.

Na sliki je lepo vidna fascinacija NSMB2 s kovanci. Prej si jih nabiral posamič, zdaj ti masovno padajo v žep. Za sabo jih je pustil zlati želvji oklep.

Denar, sveta vladar v Gobjem kraljestvu ni neznanka, saj brkatež z bando od nekdaj pobira kovance. A pričujoči špil potrebo spremeni v obsedenost, saj vestno beleži sleherni pobrani goldinar in te z njimi dobesedno obsipa. S tem je povezana edina 'novost' med inštalaterjevimi nadgradnjami, zlata oblika, ki prispeva dodatne solde. Med modusi izven kampanje pa čaka coin rush, kjer moraš na treh naključno izbranih stopnjah čimhitreje priti do droga z zastavo, da pobašeš kar največ cvenka. Kaj te čaka, ko zbereš bajeslovni milijon? Zajemi sapo: drugačen uvodni zaslon. In kaj, če kot Stric Skopušnik našparaš 9.999.999 tolarjev? Onesvestil se boš: še bolj drugačen. Uvodni. Zaslon. Držite me, vkup padam od zaspanosti.
To se mi je dogajalo tudi v kampanji, ki sestoji iz šestih normalnih svetov in treh odklenljivih, ko stepeš Bowserja. (Ugrabil je princeso, da. Koga briga.) Dizajn je umirjen in niti pod razno ne tako drzen ter vesel kot v 3D Landu, kaj šele v Mariu za wii U. Prizorišča so kratka in, če odštejem skrivnosti, nekam rutinska. Vključno s šefi, ki so bistveno manj razgibani in zafrknjeni, kot smo od te serije navajeni. Tako ali tako je igra dokaj lahka, tudi zaradi življenj, ki so še vedno povezana s pobranimi kovanci, ki dežujejo, kot bi bilo krize že konec. Povrhu je levji delež vsebine skopiran iz predhodnice oziroma ji je vsaj zelo blizu. Vodni in magmatski svet, Bowserjev grad, sovražniki, spretnosti, videz, glasba – po vrsti že videno in nič kaj premiksano. Razen Yoshija, ki ga ni, šmrk.

Ker je s krajcarji povezano nabiranje življenj (kot vedno en bonusni lajf za sto zbranih), je igra precej lahka. Zahtevnost gre na rovaš odkrivanja skritih poti, ki so dostikrat tečno zamaskirane v nevidne bloke.

Ne pravim, da v NSMB2 ni kvalitetnega skakanja. Nekaj nivojev je zanimivo sestavljenih in nudijo spodoben izziv. Zlasti se opirajo na skrivnosti, naj gre za velike krajcarje, s katerimi odklepaš ekstra poti, ali skrite prehode oziroma bloke, ki te popeljejo na nevidene dele stopenj. Delno nelinearno vandranje po nadkarti je kot vedno uživantsko, dočim te zna obstranska vsebina (coin rush) s terjanjem spretnosti zaposliti za kar nekaj uric. V 3DSovi spletni trgovini lahko za prgišče evrov prvič doslej v Mariovčkih kupiš nove DLC-izzive. Zabavati pa zna tudi večigralstvo za dva.
A kot domala vse ostalo multi spremlja grenak priokus, saj na vsak način potrebuješ dva modula in še tedaj vsak 3DS izkoristi en sam zaslon, medtem ko se nabrani kovanci štejejo le enemu. Ta profitira na račun drugega. Tako je to v kapitalizmu.

Da, vnovič se boš pojal po gradovih, v katerih se iz magmatskih tal dvigajo vroči obražčki in kjer mrgoli s skoki neuničljivih okostnjaških želvic.

New Super Mario Bros. 2
Nintendo za 3DS
objavljeno: Joker 235
februar 2013

69