IGROVJE
stranka » igrovje » wii u » Donkey Kong Country: Tropical Freeze
Donkey Kong Country: Tropical Freeze

Dlakavi Sneti zmaže šop banan in si na glavo posadi šimpanza.

Biti opica v džungli mora biti strašansko osvobajajoče. Lahko serješ, kjer in na kogar te prime, razen morda panterjem na glavo, ves dan kričiš in se čohaš po jajcih, nakar sneš banano in osvobojen zakruliš v drevesno duplino, da orjaške mravlje pakirajo kufre. A Nintendov gorilež Donkey Kong ni te sorte opičnjak, marveč dobričina, ki s prijateljčki obhaja rojstni dan v tropski hiši. Kar, groza!, izza obzorja prinese vikinško ladjo s krutim mrožem in sitnimi pingvini. Napadalci zavzamejo otok in Konga z druščino zabrišejo daleč proč. Junačke čaka še kar dolga pot nazaj domov.

Jasno je, da letiš z raketnim sodom. Ta frči sam, ti pa s spretnim pritiskanjem gumba odrejaš višino. Vmes srečaš tudi minišefa, robotsko kuro.

Od Donkeyja do Dixie
Na podlagi tradicije je Freeze znova risankasta, 2D-ploščadna arkada, v kateri šibaš desno, premaguješ ovire in pobiraš dobrote. Taka, kakršno smo dobili s tremi Countryji za SNES in z Retro Studiosovim rojstvom na wiiju v DKC Returns pred tremi leti in pol. Po tradiciji znova grabiš banane, iščeš črke K-O-N-G in koščke sestavljanke, jezdiš nosoroga, pilotiraš raketni sod, se fijakaš v rudniškem vozičku ter mečeš sode. V njih se skrivajo prijateljčki, ki si jih oprtaš na dlakasta pleča. V DKCR je bil to le Diddy Kong, ki vnovič prispeva dva srčka energije in te ponese dlje v ravni črti. Zdaj sta tu še punca Dixie, ki zmore pridobiti malo višine, in starec Cranky, ki s palico pikira k tlom in s tem nagači sovražnika spodaj. Žal spet ni moč svobodno menjavati med likoma. So pa vdelali podvodne stopnje, zapuščino SNESove dobe, ki je iz Returns izostala. Tu vijugaš med morskimi psi in sprožaš mašinerijo, da te voda s tokom potegne naprej. Kongovo gibanje je elegantno, voda tropsko čudovita in potapljaški občutek krasen.

Silhuetni grafični prijem so uporabili že v Returns in spet ga. Ta pripomba velja za opičji, ee, levji delež špila in po mojem bo šla serija zdaj na led.

Ne nasedaj Kongovi pisanosti, kajti tole je, po domače rečeno, en fejst zajeban špil. Življenja kasneje dejansko kopnijo kot banane v afnini goflji.

Navzlic podvodnosti je občutek pri igranju na moč tak kot v Country Returns. Na prvi pogled s tem ne bi smelo biti težav, navsezadnje pri Mariu zmerom znova odjemljemo kovance, grabimo nadgradnje in se ubadamo z Bowserjem. K-O-N-G, Diddy, nosorog, sod, banane - vse to so gradniki opičje serije, ki morajo biti. A kot nekdo, ki je preigral tako Returns za wii kot njegovo izvedenko za 3DS, sem v Zmrzali zaznal pretirano reciklažo. Pri Mariu je vsak nov del običajen in ponavljalski le na površju ter spočetka. Zdi se ti, da ni nič novega, nakar ti nepričakovanosti z lopato mečejo v fris. Kmalu se pokažejo posrečene inovacije in mimohod svežih izkušenj. V Freeze pa se nikdar ne zdi, da igraš kaj več kot Returns z nekaj ledu.
To ne pomeni, da je igra sceloma ponovljena. Inovacije so, naj gre za simpatične afriške stopnje, kjer se na podlagi fizikalnega pogona med nalezljivim bobnanjem ziblješ na vratovih žiraf, ali za mimohod razboritih šefov. Tu so riba napihovalka v votlini, kjer nate prežijo osti na stenah, tjulenj, ki nima bolj­­šega dela, kot da te ugonablja v areni iz živalskega vrta, in orangutanska zalega z magičnim pridihom. In seveda so vedno dobrodošli skriti nivoji, ki jih odpreš z najkakovostnejšim udejstvovanjem. Res je le, da se ti za toliko truda fržmaga, da teh ni še enkrat toliko kot osnovnih.

To je prizor iz zadnjega sklopa nivojev, ki se skriva kakih ducat ali celo več ur proč, odvisno od šeprtljavosti. Prej je ledenega bore malo. Premalo.

Stara roba v hladilniku
A kar je novega, se pretirano izgublja v standardnem. Nisem se mogel znebiti občutka, da so avtorji večino idej porabili v DKCR, opičja druščina pa potrebuje celo večnost, da pride do ledu. Več kot polovica od šestih osnovnih svetov je tropsko normalnih in šele dosti kasneje se tla spremenijo v drsalnico, brezizrazne sovražnike v slogu sov in savanske živadi pa končno nadomestijo pingvini.
Tudi tedaj zmrzal ne prinese toliko svežine, kot upaš, saj se domet pretežno konča pri spolzkih površinah in krhkih kockah. Kje so ledene sveče, po katerih bi se vihtel, obuvanje drsalk, pihanje vetrov, gašenje ognja s stopljenim snegom? Ob eni priložnosti se spremeniš v snežno kepo, a takih epizod je premalo, da bi se Freeze zapisal v spomin, kot se je Returns z džun­gels­kimi peripetijami. Še pingvinstvo in mroževstvo sta standardna, brez duhovitih, izrazitih potez. Tudi zato se čez čas nivoji kar zlijejo eden v drugega, posebej če si seznanjen z minulimi igrami iz niza. Ritem postane umirjen, dosti je ponavljanja, kot bi igra ne vedela, kam naj se napoti. Mariu se kaj takega redko zgodi. Ne izstopa niti sodelovalno večigralstvo na eni konzoli, kjer eden nadzoruje Donkeyja in drugi sodelavčka, s katerim je moč neodvisno bluziti. Dodano je nekam na silo in ne vsebuje temu namenjenih problemov.

Riba napihovalka je le ena iz mimohoda šefov. V spominu mi je ostala toliko kot čuk, ki je nadme pošiljal sovice v slogu Phoenixa.

Tropska podhladitev
Čeprav je Freeze s kakimi petdesetimi nivoji krajši od Returns, sem ga končal stežka. Po eni strani zaradi vsebinske utrujenosti, po drugi pa zato, ker je špil eden zahtevnejših modernih platformerjev. Med Kongovo težo in inercijo ter zahtevo po veliki natančnosti nastanejo konkretni problemi, zlasti ko ti začne drseti. Tedaj je popravljanje smeri sila otežkočeno in igra je narejena tako, da pravzaprav moraš umreti in se nato večkrat vrniti, da izpiliš udejstvovanje na kočljivem odseku.
Povrhu ni Nintendove pomoči ob številnih smrtih, ki jo je imela Vrnitev in jo pozna Mario, temveč si življenja in druge dobrote, kot so rešiteljski baloni, kupiš za nabrane zlate novce. Teh ni malo, a ko izgubiš po dva ducata 'kreditov' na stopnjo, postaneš nervozen. Sploh pri šefih, ki so dolgi, večsto­penjski in terjajo veliko preciznosti, po vsaki smrti pa moraš od začetka. Špil je na trenutke prav žleht in pozna se, da je namenjen zlasti fanom serije ter žanra. A prav ti bodo najbolj občutili, kako opešan in reciklažen je.

Če ti uspe zapored skočiti na vse pingvinje betice, te znabiti čaka dobrota. Najdeš lahko tudi vrata v odmaknjeno čumnato z veliko bananami.

Donkey Kong Country: Tropical Freeze
Retro Studios / Nintendo za wii u
objavljeno: Joker 250
maj 2014

68