In smo spet v vesolju, kjer med premikanjem po orbiti šutemapsko razbijamo asteroide. Ma­njših je itak, kot bi jih naklel, v drobir pa razpadejo tudi večji. Na kraju razkrijejo zeleno sredico, ki da točke ali okrepitev orožij. Ti sta za razliko od inačic HD za PS3 in Portable za PSP le še dve (prej tri). Rdeči bič odstranjuje ognjevito skalov­je, modri izstrelki pa pokajo ledeno kamenje. Enostavneje kot prej, a hitreje dojemljivo in bolj praktič­no. Oba topova usmerjamo z desno analogno gobico, pomemben pa je tudi pospešek, s katerim se premestimo.

Igra je kar zahtevna že na normal in predstavlja orenk izziv na hard. Je pa vključena tudi seznanjevalna zahtevnost casual za nedeljske stranke.

Na tej podlagi so finski Housemarque sestavili od­lič­no tempirano vsemirsko streljanko. Na prvem od petih planetov to ni očitno, a kasneje prisostvujemo vrhunsko zmiksanemu dežju skal ter sovražnikov, kot so kačice in krožniki. Še boljši so šefi, posebej zaključni, ki so bili v SSHD šibka točka. Poleg tega se je moč udejstvovati v arkadnem modusu in se kititi na spletnih lestvicah, kjer se primerjaš tudi s frendi s seznama. Tu je še pet miniiger, kjer se ubadamo le z zelenimi jedrci ali branimo postajo. Štiri pa lahko dokupimo za bakšiš. Vključeni so viti lastni elementi, kot je proženje treh vrst pametne bombe z dotikanjem ekrana ali zadnje plošče ter tresenjem konzole.
Res je, da to ne daje prednosti pred klasično granato. Takisto bi se spodobilo več izvirnosti. A navsezadnje igra v PS Storu stane le osem evrov, kar absolutno upraviči.