Čeravno bi iz naslova lahko sklepali, da gre še za eno vitino japonsko čudo, ni tako. Z Deželo vz­hajajočega sonca se igra sicer resno spogleduje, saj je Murasaki ime lepi deklici v enem prvih roma­nov na svetu Princ in dvorne gospe iz leta 1008. Toda ugankarska ploščadnica je plod milanskega studia Ovo­sonico, katerega šef se je kalil na vzhodu.
V pogledu od strani je treba skozi temačen svet popeljati izgub­­ljeno punčko z vijoličastim balonom in jo združiti z mamo. S pritiskom na zas­lon punčaro primemo za roko in jo vodimo, pri tem pa moramo paziti, da nismo pregrobi ali prehitri. Malčica ne sme izgubiti balona, drugače se začne dreti kot jesihar in odsek je treba ponoviti. Mestoma je treba balon s prstnim frcanjem braniti pred letečimi sponkami, trni in mlečnimi zobmi.

Falot v zajčjem kostumu prestraši in ruši vse, kar se znajde na poti. Ravno pravšnji bo za pregnat nesramno mačko, ki varuje odložišče za balonček.

Druga igrina mehanika je spreminjanje ozadij s podrsavanjem po zadnji stranici. Krajina z mlini ustvari vet­rič, ki razpiha dogajanje, nebo z oblaki pa z vodo napolni kotanje, da jih lahko prečkamo z račko. Pohvalno je, da se ti elementi ne ponavljajo, vseeno pa pustijo vtis nedodelanosti in se ne razvijajo v kaj bolj naprednega. Tako je za napredovanje treba le pravilno menjavati ozadja in izrabljati njihove posebnosti. Vseeno znata nenatančni nadzor in istočasna hitra raba več prstov spredaj in zadaj načeti potrpežljivost.
Murasaki Baby je zanimiva meša­ni­ca ročno izrisanih črnobelih otrok in barvnih ozadij. Turbulentna pot skozi otroško moro je videti, kot bi jo udejanjila Tim Burton ter nadrealistični ilustrator Edward Gorey. V kombinaciji z odličnimi zvočnimi efekti in glasbo ter tekočo animacijo prinese srhljivo ljubko celoto. Glasov, teksta in vmesnika ni, kar je kul, saj ima tako interpretacija prosto pot. Sicer mine nekam prehitro, vendar ceno 9 evrov upraviči s podobo in vzdušjem. Ter sporo­čilnostjo o napak razumljenih otrocih.