IGROVJE
stranka » igrovje » rumplkamra » Master of Magic
Master of Magic

Aggressor

Stojim vrh temne trdnjave iz obsidiana. Roke se mi v krču poganjajo k nebu, streljajoč bliske, ki v nekrščanskem uroku zbirajo orkan nad menoj. Moje demonske legije na drugi strani celine bijejo srditi spopad z zadnjimi os­tanki sil luči, ki si na vse kriplje prizadevajo odmakniti neizbežno še za kak trenutek. Grom postane oglušujoč in coprniška halja zaplapola, ko se nebo odpre in po sovražniku udari ognjena ne­vihta. Sedaj je vsa celina moja, MUHAHAHA!

Čemu je med strateško karto tule in bojno na slikah spodaj v videzu tak razkorak, mi je še danes uganka.

Scvrr!
Rad igram zlobneža. Običajno nekromanta, ki deželo zasuje s kostkoti. Na prvi pogled bi človek dejal, da imam na izbiro obilico naslovov. Zgolj serija Heroes of Might and Magic šteje šest poglavij. A če sem pikolovski, me ta ne postavi v vlogo konkretnega, samoizbranega lika, saj po ozemlju kolovratim z več junaki, ki so v bistvu moji podložniki. Za izživljanje demonskih vzgibov skozi čarodejske oči moram zato poseči po osemnajst let stari igri, ki še ni dobila dostojnega naslednika. To je Master of Magic, dobri znanec starejših ljubiteljev domišljijskih poteznic.
Od zgoraj gledamo na osrednjo potezno karto, posejano z mesteci, temnicami in blodečo zverjadjo. S kliki skočimo v posamezne naselbine, koder postavljamo stavbe, ki surovine pretapljajo v vojaštvo. Ko se naša vojska sreča s sovraž­no, pogled preskoči na izometrično bojišče, kjer potezno, kvadratek za kvadratkom pošiljamo mlatit nasprotnika gruče škratov, goblinov in zmajemožev. 
A Masterjev zaščitni znak izvira iz njegovega imena. Nastopamo v vlogi nadvešča, ki čepi v stolpu, raziskuje starodavne uroke in podanike spreminja v žabe. Izberemo lahko med mnogimi pripravljenimi coprniki ali ustvarimo svojega. Pri tem odberemo spretnost v petih šolah čaranja. Abrakadaber je več kot dvesto in poleg cvrtja beštij ponujajo obilico lumparij, kot sta lakota v sovražnih zaselkih in kraja tujih čarovnij. Ob tem izbira šol življenja ali smrti določa, ali smo zlikovec ali dobrosrčnež. Od tega je odvis­no, katere živali in heroji se nam bodo pridružili.

Tule oblegamo glavno mesto, kar je moč videti po magovem stolpu v njegovi sredi. Ne bo več dolgo stal.

Svojemu gargamelu lahko poleg coprnij izberemo podobo in kako posebno lastnost, denimo jezičnost.

Razsek!
Master of Magic poleg maga pozna še generale, ki v naši službi vodijo vojske. Najmočnejši pa lahko kar sami ruknejo trola po betici, če je nuja. Pa umrejo lahko, kar je še ena razlika napram Heroes. Sprva se nam ponudijo pijani škrati in zmikavtke, ki lahko golemom s svojimi nožki kvečjemu trebijo zobe. Najmočnejši heroji, 'championi', pa so vojske v eni osebi in jih lahko prikličemo šele, ko smo res izvežbani. Najmočnejši, Torin the Chosen One, je dosegljiv samo dobri strani. Ni fer. 
Bržda mi ni treba posebej poudarjati, da je bildanje soldateske z izkušnjami in epsko opremo eden glavnih virov zabave. Master of Magic gre pri tem daleč, saj je med uroki množica takih za krepitev vojaštva. Ko odred tvojih elitnih, z magijo podmazanih temnih vilinov z eno salvo doom boltov zradira pol bojišča, veš, čemu igraš. 
Še en poglavitni razlog za privlačnost se skriva v bogatiji življa. Služabnike najemamo iz vrst nič manj kot štirinajstih življenjskih oblik, od ljudi, vilinov in škratov do zmajemožev, kačjemožev, polovnjakov ter gnolov. Če to ni dovolj, vsaka magična šola vsebuje kup zveri, medtem ko se po karti sprehajajo eksotični zmaji, ki so hud zalogaj celo za šampione. Pardon, po dveh kartah. Ravno Master of Magic je začel s svetom, razdeljenim na dve ravni, saj je moč iz začetne dimenzije Arcanus skozi uroke ali posebne magične stolpe oditi v vzporedni, magični svet Myrror. Prijem je kasneje s svojim podzemljem posvojil Heroes of Might and Magic 3. 
Še danes redkokatera igra premore toliko raznolikosti, kot jo je leta 1994 Master of Magic. Je pa bila to nuja, saj gre za peskovniški špil stare sorte, ki nima kampanje. Naključno ustvarjen svet je edini modus. 

Mesteca imajo že po videzu Civin pridih, pa tudi mehanika samodejne rasti prebivalstva je podobna.

Mojstrova zapuščina
Kljub vzporednicam med HoMM in MoM imata igri različne avtorje in poreklo. Heroji so bili otrok King's Bountyja, medtem ko ima Vešč očeta v vesoljski strategiji Master of Orion, ki se je v mnogočem zgledovala po prvi Civilizaciji. Oba Masterja je napravil studio Simtex in pri obeh gre za strategijo vrste 4X, samo da je MoM fantazijski. Dvojke žal ni bilo, ker so Simtex fasali urok zaprtja od kravatarjev, je pa Master of Magic sprožil val posnemovalcev. Za zgled sta ga imeli trilogiji Age of Wonders in Dominions. Predlani je recept preizkusil Stardock z Elemental: War of Magic in pogrnil, saj je bil špil tako hroš­čat in neuravnotežen, da so ga trumoma zapuščale še podgane. In naposled imamo lušten zalogaj v tomesečnem Warlocku: Master of the Arcane. A veterani trdijo, da občutka vzornika ne ujame nihče.

Sprva je bila umetna pamet slaba in igra nasploh hroš­čata. Danes dosegljiva inačica 1.31 teh tegob nima več.

Nostalgija? Morda. Problem za novodobne igralce zna biti Masterjeva podoba, kajti videz strateške karte je bil že tedaj kilav, danes pa utegne koga prisiliti k bruhanju. Toda če ste toliko retro, da se vam ljubi napenjati oči v trudu po dognanju točnega števila kopjanikov v skupini, od česar je odvisna njihova moč, je Master of Magic na Gog.com vaš za šest evrov. Če ne, je pa tudi Warlock kar v redu. 
Microprose, 1994 - PC

Master of Magic
založnik: Microprose
objavljeno: Joker 227
junij 2012