IGROVJE
stranka » igrovje » rumplkamra » Pirates!
Pirates!

Yohan

Še pomnite pozna osemdeseta leta, tovariši pionirji? Inflacije, ki je dinarje žrla vsako minuto, čeprav smo jih mulci trdovratno služili z raznašanjem časopisov, delom na kmetijah in, ehm, občasnim neavtoriziranim širjenjem programske op­re­me? Thja, nekaj vam rečem: dopust na Karibih zaradi politične in ekonomske situacije v rajnki Jugi ni bil opcija. Švercanje računalnikov iz sosednjih gnilih kapitalističnih dežel pač. S tem podvigom je postala dostopna alternativa vodenju resnične barke proti soncu in palmam. Bila je to samosvoja, zasvojljiva igra, pod katero se je pred četrt stoletja podpisal vizionar Sid Meier.

Nekatere sovražne utrdbe so lahko precejšen izziv. Havana in Pa­­­nama gostita po petsto in več branilcev, zato zna biti zbi­­ranje dovolj velike posadke težavno. Slava pri tem zelo pomaga.

Od Bermude do Paname

Mlajša generacija Sida pozna predvsem zaradi Civilizationa, saj v zadnjem desetletju le reciklira svoja stara dela. Toda velikega ugleda si ni pridobil šele s Civo leta 1991, marveč že prej, s simulacijami letenja, kot sta bili F-15 Strike Eagle in Gunship, ter s Pirates!. Ja, s klicajem, ker si moral to prav zavpiti, da si splašil papigo in opico. 
Pirati so odprta simulacija življenja na Karibih v 16. in 17. stoletju, ki se je mnogim nemudoma priljubila. Kul je že sama gusarska zamisel, ki je bila do tedaj precej neizkoriščena, ponujena pa nam je bombastično. Že na začetku moramo v pogledu od strani s sabljo prebosti sovražnega kapitana in se polastiti njegove barkače, da sploh pričnemo s kariero. Nato nas pot zanese v najbližje mesto, kjer poskrbimo za zaloge, orožje in posadko. Gostilničarja in brhko točajko pobaramo po lokalnih govoricah ter guvernerja pocukamo za rokav, če ima za nas kak biznis, in že jadramo v modro daljino. 

Takoj na začetku je moč izbrati življenjski perk, kar so potem vsi kopirali. Na izbiro je nadrkanost v sabljanju, obstreljevanju, romantiki, zdravljenju in navigaciji.

Glavno prizorišče je geografsko dokaj natančen zemljevid območja med Severno in Južno Ameriko. Tam so si bile med leti 1560 in 1680 ves čas v laseh štiri kolonialne sile. Najmočnejša je bila bogatinska Španija, vendar se ji je moč sčasoma skrhala, predvsem na račun agresivnih, roparskih Angležev. Holandija in Francija sta bili manjša, a ne zanemarljiva imperija. Zgodovinska dejstva so torej upoštevana. Štrene me­šajo tudi neodvisni plačanci, ploveči pod črno, smrt obljubljajočo zastavo. Povečini imamo opravka z resničnimi imeni izbranega obdobja – Črnobradcem, Drakom, Morganom ... 
Na podlagi teh podatkov se je treba odločiti, kako bomo zgradili kariero. Ali bomo lovili pirate, ropali plovila in postojanke določene države ali zganjali kažin vsepovprek? S slednjim se da hitro obogateti, a kaj, ko nas potem nikjer več na marajo in se je težko znebiti vroče robe. Zato je vedno dobro biti na ti s kako od velesil. Najbolj zajebano je prilizovanje Španiji, ker si lastijo vsaj tričetrt BDPja, ki se ga ne sme ropati, in moraš biti proslavljen, da te povohajo. 
Bojevanje ni narejeno le v obliki sabljanja, marveč taktično poveljuješ tako jadrnicam kot kopenskim silam. Ladijske bitke se odvijajo dinamično, v realnem času, in zahtevajo veliko koordiniranja. Podobni so kopenski spopadi, kjer je premišljeno razporejanje enookih kljukcev nujno za uspeh. A če nam je nasilje tuje, lahko služimo z golim trgovanjem in iskanjem zakladov. V vsakem primeru je treba nagrabljene dukate, robo in osnovna sredstva sčasoma razdeliti med mornarje in častnike, da se ne uprejo. Potem pa jovo na novo. 

Guvernerji niso neke fiksne pojave. Kar naprej se menjavajo in niti dva nimata enakega karakterja. Seveda pa tisti, ki jih nastavimo sami, bolj radodarno nagrajujejo usluge.

Penzija? Harr, harr! 
Naloge, ki jih izpolnjujemo za različne imperije, prinašajo slavo in čine. Moč se je celo ženiti z lokalnimi plemkinjami, ki prinašajo vsaka svoje prednosti. Konec je na­čeloma odprt, vendar pešajoče zdravje vse bolj otežuje igro, kar nas sili v zasluženi pokoj. Odvisno od nagrabljenega bogastva in ostalih dosežkov, tudi fukaških, nam je ponujena druga kariera, recimo berača, trgovca ali podkralja, s čimer pritisnemo piko na konec zgodbe. Toda Sid je prefrigano vk­lju­čil napreden bonbonček. Tako politični kot naravni, vojaški in trgovski dogodki niso zabetonirani. Karkoli se lahko zgodi kadarkoli: vojne, indijanski napadi, slabe letine, sp­­rememba smeri vetra … Vnovično ig­ra­nje nudi čisto drugačno izkušnjo, četudi smo izbrali enake začetne parametre. Piratje so zato privlačen, po zasnovi nenavadno moderen in kljub starosti še vedno aktualen špil, ki je narejen za preigravanje, ne za gnitje na dnu predala. 

Mečevanje ni le besno udrihanje po tipkah. Najprej je treba izbrati primerno orožje (rapir, meč, sablja), nato pa sekanje in zabadanje premišljeno kombinirati z obrambnimi potezami.

Prvo različico je Meier spisal za commodore 64. Odziv je bil nad vsemi pričakovanji, zato so Gusarji planili na vse mogoče stroje, od MS-DOSa in amige do konzol. Izvirno inačico emulira DOSBox in jo je moč najti širom interneta, a bolj svetujem nekoliko teže dobljivo verzijo Gold iz 1993, ki podpira miško in teče pod Windows 3.1. Zanimiva je bila zaščita pred presnemavanjem v obliki kratkega kviza, katerega odgovori so se skrivali v navodilih. Pred kratkim pa je izšla še konkurenčna različica za ipad, temelječa na solidnem rimejku za PC iz 2004, ki smo mu v Jokerju 137 dali 79. Če nimaš pri roki abaka ali bi rad kašče polnil na veceju, je moč v tropski akcijski nostalgiji tako uživati na jabolčni tablici za 1,6 evra. Ne gre spregledati niti trgovske skopiranke Port Royale, katere tretje utelešenje opisujemo v tej cifri. 
Microprose, 1987 – PC, amiga, C64

Pirates!
založnik: Microprose
objavljeno: Joker 227
junij 2012