IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Max Payne 3
Max Payne 3

"I'd killed more cops than cholesterol. But Sneti was slicker than an oil spill on an iceberg ... and about as toxic."

To ni več Max Payne, kot ga poznamo iz obeh ikonskih tretjeosebnih streljank z začetka tisočletja. To je Max, narejen po viziji skupine Rockstar Vancouver, ki je prevzela štafetno palico od izvirnih avtorjev, finske grupe Remedy. Matrixovski obračuni v lobijih velikih korporacij, nordijska mitologija, femme fatale, nadnaravnost, more, skakanje, rahle uganke ... vse to je ostalo v omari skupaj s plapolajočim črnim plaščem, mladostjo in priročnikom 'Kako ne postati alkoholik v 90 dneh'.
Bivši policist s kupom grehov, ki je bil že prej v najboljšem primeru antijunak, je zdaj čustvena razvalina srednjih let. Med trpljenjem zaradi smrti žene in hčerke poseda po hotelskih sobah v tujini, kadi kot Turek, žlampa viski in nudi usluge najbolj­šemu ponudniku. Črtaj to - edinemu ponudniku. Da je slednji v brazilski metropoli Săo Paulo, največjem mestu na južni pol­obli, je Maksu vseeno. Johnny Walker je povsod enakega okusa, če ga ne redčiš z vodo. Payne ga nikdar ne.

Ob več priložnostih te igra sama od sebe utiri v počasno padanje proti tlom, med katerim moraš pospraviti lepo število rokomavhov. Res, res dogaja!


"I opened the door to the next circle of this low rent hell"
Raje ga s krvjo, kajti v tretji odpravi bo izročilu ustrezno postrelil bataljon vojakov, policistov, mafijcev, ugrabiteljev, čefurjev in tudi kakega civila, če ta ne bo pravo­čas­no skliznil v stransko ulico. Vendar ne bo ubijal na enak način kot prej, ko je bil keč v tem, da se je Maks baletniško gibal, skakal in izkoriščal 'bullet time'. To je bilo upočasnjeno metanje vstran, naprej ali na­zaj, ki mu je omogočalo, da je sov­raž­niku v miru filigransko poslal kroglo med oči. Max je tokrat zaradi let počasnejši, prevale dela kot nekdo, ki je veliko let sedel za računalnikom (vem iz izkušenj), in krogelni čas mu je bolj kot ne pomagalo za takrat, ko mu gre za nohte. Pridobil pa je sposobnost čepenja v zaklonu, torej 'co­ver system', ki so ga popularizirali Gears of War.

Eni v višjih težavnostih ne bodo videli smisla, a šele tam se, tako kot v izvirniku in dvojki, skriva prava igra. Tole je na 'hard' že smrtonosna situacija.

Strelska dinamika je torej drugačna kot v prvencu in dvojki. Ne šopaš po prostorih, kot bi imel v riti feferon, temveč si kot moder starec izbereš kritje, izza katerega gledaš, streljaš in se skrivaš nazaj, preden te običajno številčni capini perforirajo. Ob nafilanem bullet timu lahko pogumno kreneš v napad, vendar moraš biti v tistih nekaj sekundah polzenja skozi luft natančen in hiter, sicer si urno ob vso energijo. Zlasti si ga nasrkal, ko upočasnjenosti zma­njka, kajti če si bil svojčas glinast golob kako sekundo, zdaj traja celo večnost, da se pobereš, in moraš streljati leže. Energija se ne obnavlja samodejno, marveč si jo kot njega dni povrneš s tabletami ("They have their body armor, I have mine.") Nosiš jih le par stekleničk in si hvaležen, če jih najdeš v okolici.
Medtem ko je bilo prej pretežno vseeno, ali si tolovaja zadel v betico, piščal ali jajca, ti je sedaj najljubše, če krogla v head­shotu najde lobanjo, drugače je veliko mož­­nosti, da se bo gnus pobral. Posebej če se meriš s tipč­ki, ki nosijo zaščitne jopiče in čelade. Če robavsov ne odstranjuješ redno in efektivno, ti pošteno zavdajo, kajti če­prav ne znajo izvajati orkestriranih napadov, so napadalni in radi naskočijo tvojo pozicijo. Ciljanje tudi z vključenim lovljenjem na muho ni trivialno in streliva še zdaleč ni na pretek, zato je nujno pobirati orožja pobitih nasprotnikov. Ako ti v svin­če­nem dež­ju uspe priti do njih. Prav mu je, Maxu, kaj se pa strelja po Braziliji, namesto da bi v domu upokojencev igral tombolo in si loščil protezo kolka.

Brazilski turistični urad ni navdušen, saj je São Paolo predstavljen kot džungla z razmahnjenim kriminalom, kjer ne velja iti v favelo niti oborožen.


"I stood out like a street walker in a monastery"
Payne 3 je potemtakem zahtevna, hardcore igra, ki jo je v prvo priporočljivo odigrati na težavnosti easy, da se privadiš mehaniki in se zaveš, kako ranljiv si. Zlasti pa, da začutiš, kakšne so Maksove omejitve. Ker je že v letih, zna biti v koč­lji­vih situacijah, ko se mu kdo približa ali ga zaloti na odprtem, hlod. Prav tako ne zna gladko prehajati med zakloni in še par nerodnosti se najde, takih v slogu nenadnega stanja izven zaklona po predvajani vmesni animaciji, zatikanja ob objekte, izostanka plavanja, zlobno (neumno?) postavljene nadaljevalne točke in ne zmerom dobre kamere. Ta včasih ne ve, ali bi kazala tvoje gube na čelu ali sovraž­ni­kovo rit, zato povzroči klasično animacijo Maxove smrti, sestavljeno iz treh stripovskih sličic. Dead. Retry?
Šur, retry. Že res, da je streljanje dosti klasično in v toku igre komaj kaj napreduje, saj prožiš tipična orožja (pištola, revolver, šotganka, par mitraljezov, snajperka, uzi ... začuda nimaš bomb) proti osebkom brez posebnih spretnosti in krepelc. Višek je, ko srečaš polšefovske kifeljce z mitraljezom in hudo čelado ter fante z bazukami ali granatometi. Zato pri­bližno deseturni, povsem linearni igri z bore malo skrivnostmi, saj zgolj nabiraš kose zlatih orožij po odročnih kotičkih, ma­njka nekaj raznolikosti.

Max Payne 3 ne pozna ugank. Nadomestek je neobvezno zbiranje namigov, kot je ogledovanje cajtungov, kar pripomore k razumevanju dogajanja.

Kar nekajkrat se znajdeš v samodejno drvečem vozilu, iz katerega razpo­šiljaš svinec, da je veselje. Namig: splača se uničevati bencinske črpalke.

Po drugi strani pa to ni Crysis Warfare, temveč resna, temačna gangsterijada, kjer bi bilo smešno, če bi te naskočili kung­fu Arabci z laserji. Na višjih težav­nos­tih je domala sleherni obračun spretnostno-taktičen izziv, poln igre mačke z mišjo, prefriganega izkoriščanja zaklona, skrbi glede uničevanja materialov (les razpoka, steklo se razbije, kamen se okruši ...), elegantnega bullet tima ter brutalnih smr­ti. Tebe ali sovragov, ki jih luknjaš tudi v upočasnjenih prizorih po zgledu Payna 1 in 2. Tedaj kri šprica in se jim cabeçe maličijo, dokler se uničeni ne zgrudijo v poscane kote. Moje ime je Bolečina. Maksimilijalna Bolečina!
In kje vse to počnem? Po hotelih, letališ­ču, džungli, pokopališču, ulicah, odlič­no udejanjeni faveli, ob kateri se ona v Call of Duty skrije ... Impresiven nabor okolic, pri čemer Max stalno spreminja videz, vmes pa nažiga iz vozil, kot sta motorni čoln in džip, ter se ogiba snajperjem. Smrtnjaški občutek krepijo udarno og­la­ša­nje krepelc, vpitje razdraženih, kriki ranjenih, napet inštrumentalni hrup v ozadju, ki te podzavestno drži na adrenalins­kem robu, in govorjenje v portugalščini brez prevodov. Caralho! Super za vzdušje in pogumna odločitev ustvarjalcev, ki bo pri Blažki Müller Pograjc gotovo sprožila divji orgazem. A to so že deli druge bist­ve­ne privlačnosti: kinematografskosti. Ka­ko naj rečem - boljšega filma te baže še nisem igral.

Pri sipanju svinca iz čolna, s katerim upravlja bradati kamerad Passos, ti ne more zmanjkati streliva. Se ti pa lahko cev pregreje. Čas za paniko!

Če si igral GTA4 ali njegovo razširitev The Ballad of Gay Tony, se ti bodo zdele take razsvetljene nočnoklubne scene jako domače. Max Theft Auto!

Max Payne 3
založnik: Rockstar Vancouver / Rockstar Games
objavljeno: Joker 227
junij 2012

86
krvavo, vzdušno na­ži­ga­nje
nadmoč­na, odrasla filmsko-zgodbovna iz­kuš­nja
napredna izvedba
luštno več­igralstvo
Max Neroda
streljanje zna biti monotono
linearnost
okvirčki:

Ostali načini