IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Kingdoms of Amalur: Reckoning
Kingdoms of Amalur: Reckoning

Za dober klavski žur prid' v Amalur! -Sneti Tala-Rane

Curt Schilling, lastnik skupine 38 Studios, je človek po mojem okusu. Ne zaradi tega, ker je tako zaljubljen v World of Warcraft in EverQuest, da se noče izkopati spod gore vilincev in škratov. Razvpitemu avtorju pustolovs­kih fantazijskih romanov R. A. Salvatoreju in priznanemu risarju Toddu McFarlanu je naročil, naj za Kingdoms of Amalur naredita svet, ki ga bodo nosila pleča Tolkiena in Dungeons & Dragons. Sta ga in s tem postavila delilno črto, kajti nekateri tematske in zgodbovne prežvečenosti ne bodo prebavili.

Številni osebki imajo zate opravila, ki niso časovno omejena. Baba bi rada, da ji najdeš kao umorjenega deca, drugod te čaka čiščenje ukletega gradu.

A obenem je Chris v sodelovanju z Big Huge Games poskrbel za tisto, kar akcijskim frpjem na sp­lošno manjka: zanimiv boj. Vse spoštovanje Skyrimu in njegovemu mimohodu opravil, ampak po spopadni plati me je ta igra pustila hladnega. Če deliš to mnenje in se navdušuješ nad tretjeosebnimi, taktično zahtevnejšimi spopadi, kakršne je običajno najti v sekljačinah tipa Ninja Gaiden, ter jih hočeš videti v kvalitetnem ogrodju svobodnega igranja vlog, pridi z mano v Amalurjeva kraljestva. Sicer niso mmojska, kar je bil Schillingov izvirni plan, temveč golo enoigralska, in o njih ne boš debatiral s toliko folka kot o Skyrimu, ki ga nabija pol Slovenije. Pa vsi tisti napihnjeni vilini, ki živijo v sožitju z naravo in te stalno opozarjajo, da ti ne, zahtevajo jerbas tolerance. Toda imela se bova fino, garantiram.

Udrihanje po knofu za napad pride v poštev tedaj, ko si sovražnika odbil s šči­tom ali se mu ognil. Če hočeš biti ofenziven v taki situaciji, boš jedel čekane.


Od mrtvih vstal
Vsaj čez nekaj časa, kajti začetek je nekam utrujen, zamorjen in neznačilen za nadaljevanje. V stolpu bradatega znanstveniškega gnoma se zbudiš od mrtvih, metroidsko nag, bos in brez opreme. Lahko pripadeš eni od štirih človekolikih ras, ki se razlikujejo po barvi kože in špičavosti ušes, dočim poklica ne izbereš, le sponzorsko božanstvo. Razlogi za to se izkristalizirajo kasneje, kajti uvodni del v temačnem stolpu je namenjen zlasti temu, da se seznaniš z vsemi tremi igralnimi pristopi. Lahko boš bojevnik, ki bo udrihal z meči in kladivi, lopov, ki bo nucal bodala in lok, ali mag, čigar priljubljena orožja so čarodejske palice in okrogla rezila čakre. Začetne nepridiprave, med katere sodi velik kosmat trol, v pogledu od zadaj odpraviš s tistim pristopom, ki ti bolj sede, saj dobiš primerno opremo za vse službe.
Tako se prične zložno napredovanje, ki vse bolj terja pozornost. V začetnem mestecu ljudje po vrsti hočejo, da jim rešujem probleme s prinašanjem ušes pošast­kov in odnašanjem riti. Ker nisem veličasten Dragonborn, me kvesti tipa prinesi to in ono ne utrujajo kot saj-veš-kje. Lokacija je obdana s širnim gozdom, polnim jas, globeli in kotičkov, kjer v skrinjah dobiš boljšo robo, pri skrivnostnih obeliskih pa začasno naklonjenost tega ali onega božanstva. Glavni kvest te po glavni beli cesti odpelje mimo starodavnih ruševin in skozi komarjev polno močvirje do vilinske prestolnice. Na poti pa se ti začne svitati, kdo si in česa si spo­soben.

Napadi z veliko macolo so primerno počasni, čemur se je treba prilagoditi. Najprej zrihtaš obrambo in pozicijo v prostoru, šele nato kolješ.


Naokoli vandral
Salvatore pripovedniško ni izumljal tople vode, marveč je vzel kosce svojih romanov in jih vrgel na kup. Tako je dobil štorijo o nečem, kar je in ni bog, a brez dvoma prodira v ta pravljični svet, v katerem pojema magija. Kraljestva ga bodo najebala kot štirje in edini, ki lahko sceno zrihta, si ti - čudežno bitje, ki ga usoda ne določa vnaprej. Vstavi raso skvarjenih vilinov, ki niso prav nič, niti slučajno, kje pa podobni Tolkienovim goblinom, ter Todda McFarlana in skladatelje muzike, ki so osemnajstkrat zapored gledali vso Jack­sonovo trilogijo, pa dobiš značilno estetiko, ki preveva Kingdoms of Amalur. Gnome, ki rudarijo. Bitko za vilinsko prestolnico, kjer samo čakaš, da bo mimo prisurfal Legolas. Rudečega peklenščkastega negativca, za katerim se morebiti skriva nekaj več. Zlobnjaško domovanje ostrošpičastih stolpov, ki si želi Saurona. Čisto, čisto rahel pridih znanstvene fantastike, da so veseli ljubitelji jrpgjev. Alternativno posivljeno dimenzijo nalik Dragon Agu.

Vidi se, da avtorji niso bili čisto ziher, kako naj ustvarijo šefe. Tale nakaza je orjaška, a relativno nenevarna. Tudi QTE za zakol je enostaven.

Ne, Reckoning gotovo ni za tiste, ki naveličano terjajo naslednjo originalnost, da jim požene sokove v prosta­to. A če nisi preveč zajeban, te zna navdušiti. Njegov svet je namreč krepko velik - ne toliko kot Elder Scrollove stepe, a ipak - in raznoter. Iz šume in barja prideš v puščavo, v manjše vasi in obilne prestolnice, na vilinsko prestolje in gorske predele, kanjone in zele­ne trate. Povsod je grafično lepo, saj se menjavata noč in dan ter ljudje hodijo po opravkih, manjka le dinamično vreme. Dež sem srečal le enkrat in je bil majkemi skriptan. Teren se dviga in spušča in domala kadarkoli lahko stečeš kamorkoli, seveda ob tveganju, da naletiš na premočne sovrage. Ti so zvečine vid­ni na minikarti desno zgoraj, a te znajo presenetiti iz zasede, kar pomaga vzdrževati napetost. Bojuješ se tako na planjavah kot v ločenih temnicah, kamor vstopaš skozi jasno označene duri in ustja votlin. Vse obiskane lokacije, ki so jih predvideli avtorji, ostanejo zapisane na zemljevidu in lahko odtihmal med njimi instantno preskakuješ, kar prihrani dosti zamudnega lutanja. Hkrati neraziskani kvarti s svojo praznostjo kar vabijo po prečesavanju, neobdelane ikone pa, da pri njih opraviš vse kveste, ki jih nudijo.

Med vandranjem lahko zaslišiš praktično vsakogar. Nekateri imajo povedati malo, od dosti osebkov pa izveš nemalo o bogatem ozadju fantazijskega sveta.

Teh je, kot bi jih naklel, in tvegajo, da se jih malo naveličaš, saj skoraj vedno hočejo, da greš nekoga nalomit ali da prineseš nekaj, kar varuje strašna prikazen. Včasih moraš detektivsko izpraševati gmajno, a take stranpoti so redke. Čeprav lahko ob ustreznih mizah izdeluješ orožja iz nabranih kosov, tvoriš napitke iz napaberkovanih rastlin in zbrane kristale spreminjaš v dragulje, ki krepijo orožja ter oklepe, se Reckoning po tej plati ne meri s Skyrimom. Ima pridruževanje raz­ličnim frakcijam z opravljanjem kvestov zanje, a to bo­re malo vpliva na širšo sliko. Takisto ni sistema mo­rale v slogu Mass Effecta, saj praktično ne moreš biti zlobec. Pogovori imajo ne glede na izbiranje odgovorov v Biowarovem slogu domala le en izid in če se lokalnim oblastem zameriš s krajo in umori življa, enostavno plačaš kazen ali odsediš svoje v zaporu, kjer izgubiš nekaj izkušenjskih točk. Pa še nekaj ma­njka: miselne uganke. Sem zoprn, a.

Usmrtitve potekajo na zatemnjenem ozadju. Animacij je več, od nabadanja na meč do filanja s pušči­ca­mi, vendar njihova moč ne bi smela biti tolikšna.

Kingdoms of Amalur: Reckoning
založnik: 38 Studios, Big Huge Games / EA
objavljeno: Joker 223
februar 2012

84
spektakularno, dokaj globo­ko akcijsko bojevanje
epski, raznolik fantazijski svet s kupom skrivnosti in opravil
svobodne poti ter prost razvoj lika
zah­tevneži izvornosti ne bodo navdušeni
po­gosta včitavanja drobijo iz­kuš­njo
bi potrebovala še piljenja, boljše šefe in kva­litetnejši iztek
okvirčki:

Znalca ustvarjalca