IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Dead Island
Dead Island

Sneti vpije “Vsa čast, Poljaki, jestem szczesliwy!” in maha s cunjo, do polovice obarvano rdeče.

Kolega efendi Febo se v opisu Call of Juarez: The Cartel sprašuje, kako to, da so poljski razvijalci Techland tako zavozili tretji del te strelske fran­šize. Menim, da vem odgovor: 'Call of Warez', ki je tako slab, da kar kliče po piratski tatvini, je delala gručica debilčkov v kleti. Bistveni člani Techlandovih treh studiev (Wroclaw, Ostrow Wielkopolski in Varšava) pa so garali na prodornem novem projektu Dead Island, katerega se lahko zomboklavec raduje. Saj ne, da igri ni moč ničesar očitati. Ampak na širino vizije, s kakršno so slovanski bratje udejanjili razdejan turistični paradiž, in na moč občutkov, ki nas prežemajo med vandranjem po njem, naletimo poredko.

Nožiček je proti macolam in mačetam videti smešen, a če si mojstrica rezil, lahko v nekaj sekundah iz zombijev narediš ... tole. Pa obrabi se počasneje.

Vudu, lajdra!
Presenečenje je že uvod, ki kaže naš lik, kako ga žinga na večerni zabavi pred hotelom na bogatunskem rajskem otoku Banoi blizu Papue Nove Gvineje. Prvič zato, ker take predstavitve od Vzhodnoevropejcev nismo vajeni, saj je filmski vtis na nivoju. In drugič, ker slišimo izviren, udaren hiphop komad Who do You Voodoo, Bitch. V njem falirani raper iz New Orleansa z glasom ameriškega komika Phila LaMarra (tipček iz Šunda, ki mu v avtu odstreli tintaro Vincent Vega) na odru razklada:

Shrunken heads, broken legs, body parts on the concrete
Cut 'em up butcher style, gators in the swamp
Red light, leave 'em dead, runnin' like a track meet
Scared of nobody, what you motherfuckers want?


In prilika za mesarsko razsekavanje, butcher-style, pride kmalu, kajti jutro po prekrokani noči ni prijazno. Hotel je nenadoma poln zombijev, ki hočejo samo eno: južinati živo meso. V kratkem tutorialu se rešiš na plažo, kjer pa dojameš, da si v hišici s prestrašenimi turisti vse prej kot varen. Treba bo vzeti veslo v roke in počistiti vse od mrtvih vstale, ki grčeč tavajo okrog nesojene menze. Slejkoprej pa tudi drugod.

Nastopajoči imajo izrazne frise, le oči so nekam ribje. Govorci so okej, najbolj pa se ti priljubi avstralski oziroma novozelandski naglas.

Brez lahkih nog naokrog
Od teh prvih korakov se igra sčasoma razširi na peskovniški svet. Od začetnih idiličnih hišic ob obali boš napredoval v razdejano mesto Moresby in njegovo razpredeno kanalizacijo, supermarket (ta vendar mora biti, če so zombiji!), džunglo ter še nekam, pa ne povem. Otok je pretežno odprt in kmalu lahko greš kamorkoli, kilometre daleč med stavbami, skalami ter palmami, peš ali z enim od poltovornjačkov z volanom na desni. Če ti ni do lutanja, moreš med bistvenimi kraji instantno skakati, dočim te do trenutnega cilja prijazno usmerja pikčasta črta. Na karto je moč postaviti tudi lastno oznako.
Ozemlje sicer ni tako gromozansko kot v afriškem Far Cry 2, je pa občudujoče raz­gibano in naphano s podrobnostmi. Že začetni hotelski kompleks je nabit z bungalovi, barčki, kabinami za preoblačenje, stopnicami, hribčki, po katerih se vijejo ceste, bunkerji iz druge svetovne in oddaljenimi kotički, kjer vodica nežno pljuska med čermi. (Čeprav so taki primerni za nudiste, nagic in jošk ni.)

Črta na sredi zaslona meri tvojo zadihanost, kar omejuje mahanje tjavdan. Težja orožja te hitreje utrudijo, isto moč pa rabiš tudi za tek. Pazljivo!

Kaj šele reči o razprostranjenem mestu, polnem stranskih ulic, skladišč, prehodnih streh, lojter, kontejnerskih požarov, zamreženih območij, hiš, v katere je moč vstopiti, in podzemnih rovov, iz katerih se nazarensko kadi? O vlažni džungli, kjer se pogon Chrome Engine 5 izkaže z izrisovanjem meglic, vode in razpršene svetlobe, ob čemer je nenehno tako optimiziran, da teče s petdesetimi do šestdesetimi sličicami v sekundi na par let starem hardveru? O skrivnem laboratoriju in še bolj tajinstvenem kompleksu? O cerkvi z grobljem, zrušenem letalu, bojni areni, svetilniku, izgubljenih vasicah, zabarikadirani policijski postaji, kotičkih v gozdu, kjer naletiš na parkirane avtodome in ob njih družinske člane, ki malicajo drug dru­gega? O tem, da je krvavost sicer risankasto zapretiravana, četudi ni humorja v slogu Dead Rising, da pa ne manjka področij, kjer te straši in mrazi? O izvrstni igri svetlobe in senc ter veličastnih trenutkih, ko vidiš trupla prihajati iz megle? O fantastični zvočni sliki, polni vzdušne glasbe in kupa učinkov, med njimi grlenega oglašanja capinov, katerih bližanje nemalokrat ugotoviš po natančnem pozicioniranju v 5.1-zvočniškem prostoru? 
Hja, le to, da smo tako hvalevredno raznoterega in življenjskega umetnega sveta deležni poredkoma. Vse daje vtis profesionalnosti, organskosti in verjetnosti, tako da si prav težko predstavljaš, da so si Banoi izmislili.

Ko igraš znova v new game+, so kadavri bolj trdoživi in agresivni. Žal ne pridobijo kakih novih spretnosti.

Dead Island
založnik: Techland / Deep Silver
objavljeno: Joker 219
oktober 2011

81
zadovoljujoče zverinsko klanje mano a mano (iz prve osebe!)
navdu­šu­joča okolica
odlična izvedba
zabavno igranje
preveč enolične naloge
ne povsem zadosti globine v boju
hroščad