IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Tropico 4
Tropico 4

Yohan gre spet službeno na Isla del Tropico. Tam je izbruhnil vulkan, ampak ga je pogasil cunami.

Isla del Tropico je izmišljen otoček sredi Karibov, kjer so ljudje naivni, rudnine neizkoriščene, banane rastejo divje in v oči bodejo samotne rajske plaže. Na teh osladnih puhlicah je zgrajena serija Tropico, kjer se moramo kot otoški diktator v drugi polovici prejšnjega stoletja ukvarjati z gradnjo, politiko in gospodarstvom, medtem ko pred besno revolucionarno razpoloženo rajo skrivamo svoj švicarski bančni račun.
Gre za razvojno mestogradnjo nekje med SimCityjem in nanizanko Anno, kjer vsak par rok in objekt s svojimi značilnostmi pripomoreta k dobrobiti celotne otoške skupnosti. Korakoma je treba ustvariti ekonomijo in skrbeti zanjo. Najprej postaviš kak ranč ali rudnik, nato cerkvico, gostilno, hotel, šolo in tovarno. Posledično se napolni proračun, s čimer postavimo osnovo za reševanje zadanih nalog.

Če na ulicah ni veliko upornikov, tudi orjaška vojska ni potrebna. Se pa častniki zato včasih sami uprejo, če jim kaj orenk sfali.


El Presidentejeva štorija
Štirica izgleda popolnoma enako kot predhodnik (Joker 196, 67), se pa zaradi nekaj subtilnih novosti špila bolj dinamično. K temu največ prispevata možnost hipne gradnje za dvojno ceno in številne naključne neobvezne naloge, ki se hitro nizajo. Vse spadajo v zidavo (ne)potrebnih objektov, grabljenje denarja, izvoz določene dobrine ali nabiranje točk pri svetovnih velesilah in domačih frakcijah. V obveznih misijah nas usmerja odbiti svetovalec Penultimo, tako da resnih možganskih orehov ni srečati. Kampanja je kljub temu dobra in ohlapno sledi vzponom in padcem našega samodržca. Enkrat je treba razbiti monopol na trgu tropskega sadja, drugič organizirati olimpijske igre, tretjič reševati rudarje. Sredi igre nas celo obtožijo atentata na ameriškega predsednika.

Naravne nesreče so lepe za gledat, sicer pa so slaba šala. Humanitarna pomoč in odprava ško­de sta hipni, tako da izziva tu ni nobenega.

Skupno dvajset scenarijev, ki v povprečju trajajo po dve uri, se odvija na desetih zares velikih ozemljih. Žal pa so si podobna kot jajce jajcu, z izjemo tu in tam kake manjkajoče surovine, ki jih je sedaj itak mogoče uvažati. To ne pomeni zapletenega trgovskega sistema, marveč le to, da lahko v tovarni nastaviš mož­nost avtomatskega uvoza manjkajoče potrebščine po trenutni tržni ceni, če je ni na voljo doma. Proizvodne verige so kratke, največ tristopenjske (hlodi - deske - pohištvo), nabor dobrin je omejen, novosti sta sol in kemikalije. Je pa precej več novih stavb v turizmu: mavzolej, vodni park, muzej moderne umetnosti, vlakec smrti, hangar za cepeline in nakupovalno središ­če. Žal je sistem razravnotežen, saj industrija pri enakem začetnem vložku prinaša precej več keša. Itak so težave z denarjem redke.
Veliko novitet je pri manjših rečeh. Cestogradnja deluje, almanah s statistiko je preglednejši, pogled od blizu razkrije filigransko opravo in obnašanje Tropi­ča­nov - okopavajo, komentirajo, kolnejo, gestikulirajo ... Le kako opico bi lahko dodali. Še lepši je pogled na močno razširjen nabor naravnih nesreč. Cunamiji brišejo obalna območja, vulkanski izbruhi pa bližnjo okolico, tudi posledični požari po vsem otoku niso izključeni. Prav tako lahko useka suša, ko poljščine ne obrodijo. Prevrnjen tanker ali naftna ploščad logično odpodita ribe in turiste, tu pa so še nevihte in potresi. Manj picajzlasti bodo veseli možnosti samodejne obnovitve škode.

Poljščine ne bodo rasle kar vsepovsod. Kava div­je uspeva na vlažnih podhribovskih legah, dočim se banane dobro počutijo v bližini džungle.


Modrost gospodovanja
Ukvarjanja s politiko je takisto dosti več. Nove so tri nacije, ki se trudijo za našo naklonjenost in nam nalagajo obveznosti. Poleg ZSSR in ZDA so tu še EU, kjer jih skrbijo človekove pravice, Kitajska, ki bi vse poceni pokupila, in na pridelavo nafte občutljivi Bližnji vzhod. Po izgradnji ministrstva v zameno za odstotek dobička tudi vlagajo neposredno v objekte. Ministre imenujemo sami, a vpliva na dogajanje praktično nimajo. Talajo butaste komentarje in občasno se komu kaj preblisne ali možgansko sprdne, kar prinese ali odnese nekaj točk ali cekinov. To je to. Sami dekreti (zastonj stanovanja, papežev obisk, istospolne poroke), s katerimi naj bi tolkli po mizi, imajo premalo vpliva na dogajanje, nadgrajevanje in šminkanje diktatorskega avatarja pa je samo sebi namen. Tako kot debelost bančnega računa v Zürichu, primerna morda edino za hvaljenje po Facebooku ali Twitterju, ki sta sedaj integrirana. Veliko dobrih idej, a bogame (še vedno) neizkoriščenih.
Da ne bo pomote. Tropico 4 se ne igra nič slabše od predhodnika. Morda se bo zdel nekaterim nekoliko prelahek, zlasti tistim, ki so od prejšnjega naslova presedli na kako resnejšo simulacijo. Po drugi strani pa zna pritegniti marsikakšnega novinca, čemur gre na roko tudi spodobno zložna učna pot v prvih štirih scenarijih. Bolj gre v nos premalo dodane globine in širine ter to, da gre v bistvu za obširen samostojen dodatek, nevreden polne cene.

Pred volitvami imamo leto časa, da popravimo slab vtis. Par dekretov in zmaga je tu. Zastonj hrana in prepolovljeni davki delajo čuda.

Tropico 4
založnik: Kalypso / Haemimont
objavljeno: Joker 218
september 2011

65
ekvatorialno vzdušje
humor
dinamika
premalo no­vos­ti
prelahki izzivi
smrdi po nategu