IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Deus Ex: Human Revolution

Do ciljatako ali drugače
Če bi se na človeške in mehanske nasprotnike raje sp­ravili z bolj običajnimi orožji ter bojnimi pripomoč­ki, je izbira podobno pestra. Za paficistično odstranjevanje se lahko zatečemo k šokerju in uspavalni puški, dočim jih v večna lovišča pošljemo s pištolo, revolverjem, šibrovko, brzostrelkami, snajpo, raketometom ter električnim, laserskim in plazmatskim pljuvalom, kakor tudi z ročnimi bombami in minami. Tu so nato bonusna krepela, ki smo jih deležni ob nakupu izboljšane, drage zbirateljske in omejene izdaje špila (ta je pri nas standardna in stane 40 evrov). Se pravi metalnika granat, neslišne ostrostrelske puške, starinske dvocevke in daljinskega sprožljivega eksploziva. S sabo moremo nositi le toliko orožja, kolikor imamo prostora v značilnem tetrisovskem inventarju, ki je na dosegu ene same tipke. Tako kot karta, dnevnik in vsi ostali nadvse funkcionalni meniji. In ker je HR v končni fazi frpjka, lahko pokalicam izboljšamo udarnost, hitrost streljanja in polnjenja ter jih opremimo z dušilnikom oziroma svetlobnim merkom. Ali pa si privoščimo kiborški hardver, ki dopušča vodenje raketnih izstrelkov.

Pokalice v začetnem stanju bistveno bolj škodijo organskim kot mehanskim nasprotnikom. Nekatere, denimo pištolo, lahko naknadno modificiramo s sistemom, ki olajša luknjanje kovine.

Izbira najljubših orožij je v grobem stvar osebnih preferenc in razpoložljivosti streliva. Od tega, kam vlo­ži­mo dragocene izkušenjske točke, pa je odvisno marsikaj, saj je ta prvina prefinjeno povezana z logič­nim dizajnom okolišev. Na ulicah Detroita in Hengše, ki sta edini večji urbani in pustolovski središči, obiskuje­mo in zaslišujemo osebe ter prejemamo nove zaposlit­ve. Enkrat moramo javno ponižati šlevastega morilca, drugič punčari pomagati pri poravnavi računov z zloglasno kitajsko mafijo, tretjič na prošnjo žalujoče matere vpogledati umor hčerke, četrič v cenenem hotelu poiskati zmuzljivega hekerja. Akcije je med temi opcijskimi opravili kar precej, je pa ta v obeh mestih večidel potisnjena v podzemne sekcije in zakotne predele. Bistveno bolj veselo in vroče udejst­vo­vanje nas pričaka v zaprtejših stopnjah, kamor Adama s službenim zrakoplovom dostavlja pilotka Malik, ki enkrat takisto potrebuje našo pomoč.
Stopnje v HR sestavljajo raznovrstne pisarne, skladiščni prostori, tovarniške hale in stanovanjski kompleksi, ki jih prepletajo hodniki ter obilica nadhodov, prehodov in - predvsem to - prezračevalnih jaškov. Ti dopuščajo, da se junak do ključnih duri ali dvigala premakne po tej ali oni strani. S tem se ogne paznikom, varnostnim kameram, laserskim tipalom in drugim virom preplaha.

V akcijsko-tiholazniških okoliših nas špil mestoma preseneti s kakim kvazi ploščadarskim izzivom. Da dosežemo višji nivo, se moremo na primer poigrati s postav­ljanjem težkih zabojnikov. Ako zaradi manka ustreznega talenta tega ne zmoremo, je treba poiskati alternativno pot.

Včasih gre za docela svobodno izbiro postopanja, dostikrat pa smo vsaj spočetka omejeni prav na rovaš razvojne smeri heroja, ki smo jo izbrali. Če denimo točk nismo porabili za moč, ki omogoči dvigovanje težkih predmetov, se bomo le žalostno spogledovali z jeklenim zabojnikom, za katerim je zračnik. Če ne bomo okrepili skoka, bo ta ali ona viseča lojtra za nas ostala nedosegljiva. Če ne bomo ojačali obsežnega hekanja, ki je prisotno v obliki všečne, čeprav na dolgi rok malo dolgočasne miselno-arkadne miniigre, pa bomo prikrajšani za marsikatera odklenjena vrata in zasvojljivo vdiranje v računalniške terminale. Nuja je sploh slednje, saj abaki poleg smešnih e-mailov z varnostnimi kodami (“Jože, mamicu ti, spet si pozabil geslo, evo ti ga na!”) hranijo tudi informativna sporočila, ki so Adamu v pomoč pri sestavljanju štorije. Isto velja za e-knjige ter časopise s samoosvežujočo se vsebino, posejane po mizah in policah.

S pulznim krepelom P.E.P.S. lahko v stanje onesveščenosti spravimo več nasprotnikov naenkrat, toda njegovo delovanje se z razdaljo slabša. Strelivo zanj in ostala orožja poiščemo v predalih in omaricah ali pri trgovcih v obeh mestnih središčih.


Med kačami in ribiči
Ko torej iz nevtralnih mestnih con krenemo na sovražna prizorišča in začnemo infiltracijski pohod, imamo na razpolago več pristopov. Prikrito igranje je pod vsem lišpom samosvoja inačica onega, ki ga poznamo iz Metal Geara, Splinter Cella, Batmana in drugih sodobnih tiholaznih iger, ki prikritost mešajo s pobijalsko akcijo. Adama zvečine vodimo iz prve osebe, toda ko se po pritisku desnega miškinega gumba stisne k steni, stebru, kovinski škali ali kakemu drugemu gradniku okolja, igra preklopi v tretjeosebni pogled. S tem ponudi boljši pregled nad gibanjem nasprotnikov, omogoči hiter premik okoli vogala in krenitev do sosednjega zaklonišča s prevalom ter doda možnost streljanja iz zaklona.
Špijoniranje zna biti zadovoljujoče tudi zato, ker je z izkušnjami špil najbolj radodaren tedaj, ko se mimo varnostnikov in tolpašev prebijemo nevidno. Oziroma jih uspavamo s posebnim napadom iz bližine. Ampak da pretentamo čedalje bolje oborožene kanalje, se lahko domislimo še marsičesa. Pozornost paznikov je moč preusmeriti z namernim hrupom in opozorilnimi streli, kamere onesposobiti s hekanjem nadzornih centrov, statične topove in stražne robotke naščuvati proti njihovim prvotnim gospodarjem, dočim je trupla premaganih soldatov pametno zvleči v skrite kotičke.

Hekanje je miniigrica, v kateri moramo aktivirati točno določen terminal v mreži, ne da bi nas pri tem zasačil varnostni softver. Verjetnost, da se to zgodi, je odvisna (tudi) od stopnje razvitosti s to dejavnostjo povezanih kibersposobnosti.

Nihče pa nam seveda ne prepoveduje, da Revolutiona ne bi igrali kot tradicionalne bučne pucačine z dodatkom čudežnih sposobnosti. Za tak pristop je pametno, da najprej nabildamo tiste telesne funkcije, ki se tičejo zdravja, oklepa in mirnejšega rokovanja z orožji. Včasih se lahko s preklopom v komandovski način prav fino zabavamo. Na tipke hitrega inventarja obesimo elektromagnetne in/ali običajne granate, se naredimo nevidne, si oprtamo minigun in se z živalskimi kriki spravimo nad nič hudega sluteče nepridiprave. Nakar, heh, dostikrat umremo, saj Jensen celo v pol­ni formi ni ravno Marcus Fenix iz Gears of War, municije pa tudi ni na pretek. Ampak, no, rambovstvo definitivno je opcija, sleparimo pa lahko s poljubnim shranjevanjem ter včitavanjem položajev in večkratnim ponavljanjem.

Deus Ex: Human Revolution
založnik: Eidos Monteral / Square Enix
objavljeno: Joker 218
september 2011

89
odlična zmes strelske akcije, tiholazenja in frpjstva
nadmočna vizija kiberpankovske prihodnosti
številčnost raznolikih mehanik
inteligentna in dodelana zgodba
ravno prav dolga
luknje v umetni pameti
pozabe vredni šefi
tehnično ne najbolj napredna podoba
povprečna animacija likov
okvirčki:

Ikarjev učinek