IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Deus Ex: Human Revolution

Frajer ssončnimi očali
Revolutionu unikaten pečat dajeta zlasti močna vizija bodočnosti in samosvoja družbena ureditev sveta. Zanimiv je že temeljni motiv naslova - naraščajoči spor med puristi, ki zagovarjajo nedotakljivost človeškega telesa, in futuristi, ki prihodnost naše vrste vidijo v čedalje bolj radikalnem spajanju mesa z mehanskimi protezami, bioničnimi očmi, kovinskimi pimpeki in tehnološkimi izboljški nasploh. Vrste prvih v igri zastopajo pripadniki dušebrižniških, maličenju nasprotujočih ('anti-augmentation') združenj, ter sk­raj­neži, zapriseženi terorizmu. Podpornike transhumanizma pa zastopajo državne ustanove, vplivni pro­izvajalci mašinerije in brezobzirni posamezniki, ki se v kompleksno igro korporativnih prestolov spuščajo bodisi zaradi osebnih prepričanj, bodisi na račun dobičkonosnosti novih znanosti. Srečamo se z vsemi.

Svet novega Deus Exa brsti z napol kiborš­kimi posamezniki, kot je tale barist. V izvirniku smo jih srečevali manj, saj se človeštvu v prihodnosti obeta nanobiotska revolucija. Namigov na to je v Human Revolutionu ničkoliko.

Posledice socialne napetosti na svoji koži med prvimi občuti ravno protagonist Adam Jensen, bivši specialec, ki je pri podjetju Sarif Industries zaposlen kot strokovnjak za varnost. Na dan, ko bi se moral šefu Davidu Sarifu in ljubezenskemu interesu, znanstvenici Megan Reed, pridružiti na konferenci, kjer naj bi bilo govora o zakonski regulaciji biomehanskih posegov v človeško obličje, sedež tvrdke napadejo najemniki. Adam za razliko od drage in številnih zaposlenih hajko preživi, a za to mora plačati visoko ceno. Po šestih mesecih se z bolniške vrne v obliki, ki je prej robotska kot človeška, in se med privajanjem na novo realnost kmalu spotakne ob zaroto. Sčasoma se izkristalizira, da se le-ta tiče tako njega samega kot vseh prebivalcev modrega planeta, ki jih jih v nasprotju z Adamom (zakaj?) pestijo težave z zavračanjem hardverskih vsadkov in potrebujejo pregrešno drago zdravilo, ki preprečuje, da bi do tega prihajalo. Da niti vsega iz ozadja vlečejo mogočni posamezniki, pa gre nekako pri­­ča­kovati. Itak, saj drugače to ne bi bil Deus Ex!
Vprašanja se množijo, odgovori, ki jih naslov servira, pa so vse prej kot direktni. Lahko Jensen zaupa pik­remu sodelavcu Franku Pritchardu, ki mu z daljave nudi taktično podporo? Kaj ima za bregom Bill Taggart, pretkani vodja političnega gibanja Human Front? Kakšni so dejanski plani toliko vizionarskega kolikor mešetarskega Sarifa? In kdo v resnici vleče niti članov skrivnostne plačniške grupe, s katerimi se Adam srečuje tekom pustolovščine? Skratka, konkretna zgodba nas v španoviji z enkratnim vzdušjem in zanimivimi liki posrka vase brez usmiljenja, kar je veljalo že za prvenec in je za Human Revolution velika pohvala.

Za prikrito igranje nas špil nagradi z večjim številom izkušenjskih točk. Več jih prejmemo tudi, če stopnje končamo brez sprožanja alarmov. Do se prikrademo do ultimativnega dosežka \'pacifist\', pa moramo igro opraviti brez uboja enega samega stražarja. Robotki in šefi ne štejejo.


Kibernetski nindža
S pestrostjo pristopov k reševanju (iz) zagat se je proslavil že Deus Ex 1, zato Kanadčanom pri snovanju nadaljevanja ni bilo treba izumljati tople vode. Vzeli so temeljne pritikline serije, ki so medtem našle pot v dosti sorodnih iger, ter jih priredili modernim časom. To pomeni, da je Human Revolution znova mešanica prvoosebnega streljanja in igranja skrivalnic, ki jo bogatijo številni pustolovski ter frpjski elementi.
Slednji izvirajo predvsem iz razvijanja junakovih talentov, s čimer Adama oblikujemo v opasnega multidisciplinskega operativca. Sploh je kul, kako odklepanje teh ali onih tehnosposobnosti vpliva na izkušnjo. Če bomo točke, ki jih prinaša uspešno opravljanje osrednjih in stranskih nalog, vložili v nadgradnjo pogovornega vmesnika ('social enhancer'), nam bo pri izbiranju odgovorov v pomoč orodje, ki razkrije osebnost sogovornika. V debatah se sicer ni moč od­ločiti za resnično 'napačne' odgovore, si pa lahko z (ne)­spretnim vrtenjem jezika ponekod skrajšamo ali podaljšamo pot do cilja. Barist, ki se mu bomo priljubili, nam bo recimo takoj razkril lokacijo ključne osebe, v nasprotnem primeru pa bomo morali za isto informacijo pri njegovem pajdašu opraviti krajšo zadačo.

Takedowne – posebne napade oziroma prijeme, s katerimi Adam kanalje položi iz neposredne bližine – udejanjimo z dotikom ene same tipke. Če jo zgolj pritisnemo, paznike uspavamo, če jo pridržimo, pa junak nesrečnike brutalno in glasno preluknja.

Adamu lahko postopoma nadgradimo osnovne tiholazniške lastnosti, da se mu na radarju izrisujejo vidni koti stražarjev, čas trajanja alarma ali razdalja, na kateri je še zaznaven hrup, ki ga povzroča s premikanjem. Naletimo na možnost pridobitve neslišnega gibanja, ki poenostavi zahrbtno presenečanje paznikov, neboleče pristajanje z višav, odpornost na strupene pline ter povečanje moči v kiborških rokah in nogah. Na voljo je utrjevanje kožnega oklepa, ki heroja varuje pred fizičnimi izstrelki, ter izboljšave, ki okrepijo električno zalogo. Sposobnost, ki nam omogoči, da na očitno označenih mestih z junakovo robotsko pestjo prebijemo stene in istočasno ubijemo še stražarja za njimi. Baterije, ki se podobno kot zdravje v delu obnavljajo samodejno, trošijo dopolnitve ('aug­menti'), ki jih aktiviramo ročno. Škratje elektroni so nujno potrebni tako za vklop začasne nevidnosti in uporabnega rentgenskega pogleda skozi stene kot za sprožitev 360-stopinjskega obrambnega sistema, s katerim Adam v skrajni sili počisti sovrage, ki ga obkrožijo. In še se najdejo simpatični apgrejdi.

Deus Ex: Human Revolution
založnik: Eidos Monteral / Square Enix
objavljeno: Joker 218
september 2011

89
odlična zmes strelske akcije, tiholazenja in frpjstva
nadmočna vizija kiberpankovske prihodnosti
številčnost raznolikih mehanik
inteligentna in dodelana zgodba
ravno prav dolga
luknje v umetni pameti
pozabe vredni šefi
tehnično ne najbolj napredna podoba
povprečna animacija likov
okvirčki:

Ikarjev učinek