IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Panzer Corps
Panzer Corps

Aggressor s solzo v očeh postavi Panzer Generala v odmaknjeni kot. Njegov naslednik je tu.

Jojmene, še en opis potezne šestkotniške strategije začenjam z omembo Panzer Generala, legende iz devetdesetih. A tokrat imam najboljši razlog: Panzer Corps je dušna predelava SSIjeve legende za moderne čase.
Tovrstnih poskusov je bilo že nebroj, za povrh pa PGjevo igralno mehaniko uporablja praktično vsaka ljudska vojaška poteznica po Daytonskem sporazumu. Ampak tokrat ne gre za duhamoren zaslužkarski pofl, kakršen je bil nedavni Operation Barbarossa. Kot Hitler ob francoski kapitulaciji povem, da je gručica ljubiteljskih programerjev v sodelovanju z neodvisniškim studiem Lordz naposled udejanjila nas­lov, ki zmore zamenjati svojega vzornika.


Rožljanje gosenic
Tako kot Panzer General je Panzer Corps izmenična potezna strategija. Osredotočen je na nemške podvige v drugi svetovni vojni - zato, ker so njihovi tanki (panzerji) kul in so imeli nemški feldmaršali najboljši stil oblačenja. Premore dvainštirideset bojišč, od če­sar jih šest odpade na uvajalno kampanjo in deseterica na večigralstvo. Preostalih šestindvajset tvori eno­igralsko kampanjo, ki je v maniri vzornika dinamič­na. To pomeni, da nas lahko naši uspehi pripeljejo do različnih bitk, tudi povsem fiktivnih, kot je napad na Moskvo leta 1943. Če smo dovolj sposobni, da nas ne za­ustavita ne ruska zima, ne Rokavski preliv, se že po ducatu scenarijev potepamo po Ameriki, sicer krepavamo na vzhodni fronti.
Karte pokrivajo celotne velike ofenzive, od švabskega napada na skandinavske države do vdora v Sovjetsko zvezo, ter večje bitke, kot so Kursk in ardenska ofenziva. Na šesterokotnike razdeljeno bojišče premore raznolik teren, od step do mestec in gozdov. Vsaka vrsta ozemlja vpliva na manevrske in bojne sposobnosti naših podanikov. V sleherno polje se lah­ko stlačita ena kopenska in ena zračna enota v ve­­likosti divizije. Te vsebujejo vse mogoče, od kotalečih se konzerv z začetka vojne do eksperimentalnih tankov maus. Skupaj je v igri čez štiristo različnih enot, ki so na nenacističnih straneh - Sovjeti, Američani, Italijani - dosegljive v večigralstvu.

Karto je moč z miškinim gumbom odmakniti za boljši pregled. Zaenkrat samo za eno stopnjo, več naj bi omogočili obliži. Igra sicer deluje v čuda ločljivostih. Ne se smejat, za poteznice to žal še danes ni pravilo.

Boji se odvijajo posamično, ena enota proti drugi. Toda spopadi soldate ne le poškodujejo, marveč jih tudi oslabijo (suppress), da so ranljivejši na naknadne napade v isti potezi. Po novem je dodana prvina iz Battle Isla: ko imamo okrog sovražnega polja nagnetenih več enot, dobi nasprotnik malus. Še ena lepa novost je možnost, da po premiku poklikamo drug tank in se nato vrnemo k prvotnemu za napad, česar prej nismo mogli.
Naša armada z uspehi postaja bolj pasja, saj enote pridobivajo izkušnje. Gledati tanke, kako z izkuš­nja­mi rastejo v božje pesti, je ena glavnih privlačnosti. Iz Panzer Generala 2 so vzeli heroje - može, ki se pojavijo ob večjih uspehih in okrepijo statistike posamezne enote. Razen tega sistem pozna vse kaprice od prej: topništvo, ki samodejno pomaga sosednjim kameradom, tečno vreme in vkopavanje. Enostavno, a z dovolj guljenja sivih celic in proslavljeno.

Kak veteran utegne pogrešati risane animacije spopadov iz izvirnika, ki jih Panzer Corps ne pozna. A resnici na ljubo smo jih kmalu vsi izklopili. Tukajšnji hitri boji z nekaj plamenčki in rožljanjem čisto zadostujejo.


Viteški križec
Kar Panzer Corps pozlati, so zloščenost, prijaznost do igralca in dinamika bojev. Zasluga gre najprej umetni pameti, kakršne preproste vojaščine še niso videle. Računalo ne ždi na mestu, marveč rado izviduje, gre v protinapade in prebija fronto. Narava terena je zdaj malo drugačna in zahteva bolj raznolike sile kot poprej, ne le tankov. Iniciativa, ki narekuje, kdo ustreli prej, končno ni več premočan dejavnik kot v PG. Scenariji so odlično uravnoteženi in vlečejo, da tisti 'samo še en korak' počneš vso noč. A težavnost bo namučila tudi veterane, ker se naše sile med misijami ne obnovijo več samodejno. To botruje drugačni, zrelejši izkušnji.
Temu navzlic pa je Panzer Corps docela primeren za začetnike, če so le dovolj vztrajni. Priklicnih oken z informacijami mrgoli, uvajanje je dobro, vmesnik vi­šek prijaznosti. Naslov iz škatle deluje odlično, brez znatnih hroščev, za kar je zaslužnih osemsto beta pre­izkuševalcev. Večigralstvo je podobno lahkotno, z znanim Slitherinovim strežniškim sistemom, ki stari način igranja po e-pošti s fletnim vmesnikom prilagodi sodobnim časom. Obstaja pa tudi vroči stolček, hotseat, kot se reče sedenju dveh za istim računal­ni­kom.
Nekaj zamer vseeno je. Najprej to, da med scenariji ni afriških, ker jih niso zmogli napraviti, jih pa obljub­ljajo kot razširitev. Videz je lušten in hvalim simpatični vmesnik ter enote, a ne dosega podobe in animacij iz Fantasy Wars. In, navsezadnje, sistem ne simulira naprednejših operativnih elementov, kot sta poveljniška struktura in oskrba. Ampak to iz mene govori tečen veteran, kajti za nedeljske potezne generale je to po dolgem času naslov, ki ga res toplo priporočam. Dobri boste za mesec dni in več. Na Matrixgames.com hočejo zanj 35 evrov in vreden jih je. Adijo, Panzer General - dobrodošel, Panzer Corps!

Panzer Corps
založnik: Lordz / Matrix Games
objavljeno: Joker 217
avgust 2011

87
vlečeee!!!
mojstrsko zastavljeni scenariji
umetna pamet na visokem nivoju
enostavnost, zlošče­nost in prijaznost
ni Afrike
še kaka novost v sistemu bi bila fajn