IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Dexter the Game
Dexter the Game

Quattro

Morali se bomo privaditi, da bo vse več iger po popularnih nadaljevankah ali filmih namenjenih ob­čas­nim igralcem. Tako se je zgodilo z Dexterjem. Pripoved o miamijskem forenziku, v pros­­tem času pobijalcu barab, se vrti že pet sezon in ne kaže, da bi ji zmanjkalo zaleta, čeravno kakovost zgodbe niha. Igra pa dejansko izstopa iz povprečja občasnic. Pozna se ji sicer, da so jo sprva naredili za ipad, kar botruje srednje nerodnemu vmesniku. Ta je tako zvest dotikovnemu zaslonu, da se ti mišji kazalec zdi kot vsiljivec, posebej ko moraš po ekranu risati arabeske. Takisto je grafika precej osnovna, teksture so sprane in filmčki kockasti.

Skrivalniški modus je izveden nadvse osnovno. Ko zaslon zasveti rumeno, se skriješ za objekt ali se pretvarjaš, da si nedolžen mimoidoči.

Se pa Dexter odkupi z igralno platjo. Sprva naš lik iz pogleda od zadaj nerodno koraca naokoli in v uvajalni nalogi koplje grobove z mahanjem po dveh tipkah. Nakar se igra zbere. Zgodbovno je umeščena na začetek prve sezone, približno čez prve štiri dele. Štorija o morilcu z ledenim tovornjakom rabi kot navezava na serijo, naš morilski forenzik pa dobi štiri nove, v nadaljevanki nevidene primere. Teh ne rešuje enega za drugim, marveč se prepletajo. Na podlagi enega dobimo indice za drugega in se na koncu celo od­lo­čimo, če bomo za pravico poskrbel sami ali jo prepustili policiji.

Lovljenje krogca z mišjo v dialogih je posrečena miniigra. Če ti ne rata, so Dexterjevi odgovori napadalni. Škoda, da jo uporabijo samo enkrat.

Pot je torej nelinearna, kot v seriji CSI pa je važno, kako ravnaš. Igro lahko namreč končaš v kakih dveh urah, ne da bi zbral ves dokazni material. Posebej težko je iz svoje žrtve pred umorom izvabiti priznanje, kar se pozna na končnem rezultatu. Če ti ne uspe, te ima, da bi poskusil še enkrat. Prav tako mora Dex paziti, da mu temna stran ne udari na plano, in bolj kot se dela prijaznega, teže opravlja delo. K sreči lahko temne strasti umiri z miniigrami. Te so standardnega tipa, recimo ponavljanje barvnih sekvenc za odkrivanje prstnih odtisov in pravočasno klikanje na premikajoče se krogce pri analizi DNK. A narejene so z dovolj domiselnosti, da ne postanejo tečne.
Špil zadosti vleče, da ga nekajkrat preigraš, medtem ko cena osmih evrov za digitalni povlek s Comcast.net/games na PCju ni visoka. Mu pa ne bi škodilo, če bi bil nekoliko daljši in izvedbeno ne tako siromašen. Pa če bi bil še kak izvirni govorec razen temeljnega zvezdnika Michaela C. Halla. 

V računalnik vlomiš tako, da rešiš besedni sudoku? Kul. Manj kul je, da ti brez izjem uspe v točno drugem poskusu. Lahko bi bilo bolj zahtevno.

Dexter the Game
založnik: Marc Ecko
objavljeno: Joker 213
april 2011