IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Raptor: Call of the Shadows 2010 Edition
Raptor: Call of the Shadows 2010 Edition

Misfit

Si se morda kot nadebudni mladenič pred sedemnajstimi leti zabaval z od zgoraj gledanim šuterjem, imenovanim Raptor, enim redkih tovrstnih žanrskih poskusov za PC? Potem ti bo zdaj, ko se je DotEmu odločil za revizijo stare klasike, zaigralo srce. Škoda le, da bi bilo bolje, ko bi špil ostal tam, kjer je bil – v dobrem spominu.
Predelavi sicer ne gre dosti očitati. Igra neproblematično deluje skozi nova Okna, na voljo imamo celozaslonski in okenski prikaz v treh ločljivostih, igramo pa lahko z miško, joypadom ali tipkovnico. Glodalec je kljub hitrejšemu premikanju slaba odločitev, saj je nenatančen. Na voljo je grafični filter, ki naj bi izbolj­šal ancientni kvadratkast izgled, ampak ga ne.

Čisto vsak glavar v špilu najprej besno strelja predse in ti hkrati sledi. Potem pa ima nekajsekundni premor, ki ga izrabimo za povračilno akcijo.

Zaplet je ... no, ni ga. Si pilot, ki skozi tri poglavja vodi F-18 podobno letalo ter šmajsa sovražnike v zraku in na tleh. Vsako poglavje tvori devet stopenj, med katerimi so vojaške baze, gozdički, mesto, morje in paleta nezemeljskih površin zadnjega sklopa. Med nivoji lahko shranjujemo napredek in prosto izbiramo poglavje, od katerega bi radi nadaljevali, vmesni čas pa izrabimo za nakupovanje priboljškov. Špil namreč za uničene capine namesto točk daje denar, s katerim si omislimo zaščitna energijska polja in boljša orožja, kot so rakete, sledilni minitop ter plazemski kanon.
Raptor je eden tistih šutemapov, kjer dotik z neprijetnežem ali metkom ne pomeni instantne smrti, kar je čisto kul. Ni pa kul, da se je treba ukvarjati z neposre­če­no ponavljajočimi valovi sovragov in monotonimi glavarji. Na sedemindvajsetih nivojih se namreč ve­či­na nasprotnikov in njihovih vzorcev ponovi čisto preveč­krat. Poleg redkih heličev in stacionarnih topov glavnino nevarnosti predstavljajo 'vesoljsko' geomet­rič­ne ladjice, medtem ko so šefi bodisi okrogli in vkopani, bodisi leteče kvadrataste kopije eden drugega. Vse po vrsti pa nabijemo tako, da okrog njih med streljanjem krožimo. Zeh.

Kupljena orožja lahko poljubno menjavamo. A ko imamo enkrat dovolj cekina za sledilni mini top, se večina pokalic izkaže kot izguba časa. In denarja.

Ajde, namig v podobi senc, ki kažejo, od kod bodo napadalci prišli, ni napačen. Vendar je ogibanje kuglam precej leseno, saj se ne zgodi redko, da jim razen vstran ne moremo ubežati. Ko špil postaja sča­so­ma težji, se količina krogel na zaslonu veča in prostora za umik večkrat enostavno ni. To Raptor kompenzira s puščanjem bonusnih refilov života, kar pa je bolj jalova tolažba za površen dizajn. Pri tem je naše osnovno orožje precej kilavo in grajndanje levelov za več cekina ter boljše pokalice postane kmalu obvezno, sploh če igramo na višjih težavnostih. Več­igralst­va špilčič ne nudi, naprednejših elementov v slogu dosežkov ali spletnih lestvic pa od izdelka iz leta 1994 tudi ne gre pričakovati.
Eh, moj dragi Raptor. Kako primerno, da si deliš ime s popadljivim dinozavrom. Nekoč sta gosposko harala po zemlji, zdaj pa vaju je oba pokopal čas. 

Raptor: Call of the Shadows 2010 Edition
založnik: Mountain King Studios / DotEmu
objavljeno: Joker 212
marec 2011