IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Test Drive Unlimited 2
Test Drive Unlimited 2

LordFebo ne pomni igre v svoji karieri, ki bi ji tako stežka dal oceno, saj se mu je kljub nekaterim nespornim kakovostim resnično zamerila.

Ime Test Drive dandanes nima posebnega zvena, a pred dobrima desetletjema je pomenilo mnogo več. Prvi in drugi del, izdana koncem osemdesetih, sta bila na tedanjih sistemih jako igrani dirkačini, pravzaprav edini s tapravimi superšportniki in pogledom izza volana. Čeprav špila, ki smo ju igrali na spectrumu in osemmegaherčnih PCjih, danes delujeta kot izmenjevanje diapozitivov, smo se tistihmal zabavali najmanj nič manj od sodobnega tiščanja v Need for Speedih in Gran Turismih. In ni nas motilo, da sta bila v dvojki, imenovani The Duel, le dva žlahtnika, ferrari F40 in porsche 959. Žal pa se je slava niza oziroma ekipe Accolade z drugim poglavjem kon­ča­la, saj so nadaljevanja in džipovski odvrtki serijo le sfižili. Preporod je nekoč zlata blagovna znamka do­ži­vela šele leta 2006, ko je Atari zaupal razvoj francos­kemu studiu Eden Games.

Elementarne razlike napram prvencu: dodali so Ibizo, vreme in pot sonca, mopedi so izpadli, vpadli pa so terenci. Nekatere gričevnate stezice so hude, a hkrati trd oreh. Velikokrat jih zatorej ponavljamo.

Ekipa, ki je dotlej dirkačine zvečine le predelovala, je naredila nič manj kot mojstrovino in žanr dvignila nivo više. Igranje v Test Drive Unlimited (Joker 165, 85) je temeljilo na svobodni, uživantski vož­nji po prostranem otoku in na bolj osebnem pristopu, saj smo se bavili s kupovanjem hiš ter cunj za svojega avatarja. Za nameček je bilo večigralstvo brez­šiv­no vpeto v izkušnjo in med prevažanjem naokoli smo srečevali žive igralce, ki smo jih lahko instantno pozvali na dvoboj. Prvič in pravzaprav edinkrat smo izkusili tovrstno svobodo z bolj resnim volaniziranjem in licenčnimi avti.

Šole vožnje so obvezne za udejstvovanje v kateremkoli razredu. Po velikokratnem ponavljanju sem se res­­no vprašal, ali sem postal motorični idiot. To zarukano posilstvo je velik odboj.


Neomejena dvojka - opis
Te­melj nadaljevanja, od taistih avtorjev storjenega, ostaja enak izvirniku, vsebino pa so poglobili, nadgradili in razširili. Edinstvenost igre ostaja osebni, človeški odnos, nad katerega mankom v dirkačinah se često pritožujemo. Špil se zato ne otvori s plehom, oktani in kurjavo gum, marveč z bazensko žurko. Kamera zaokroži nad prisotnimi, mi pa si izberemo enega od likov, ki nas nato pooseblja skozi pogoste vmesne sekvence in v večigralstvu. Človečka moremo preobleči, kupovati bajte in jahte ter jih celo opremlja­ti. Če nam avatarjev videz ni pogodu, ga lahko pošljemo pod nož in mu fris podrobno preuredimo. Našega šoferja označuje tudi izkustveni nivo, ki je seštevek tekmovalne uspešnosti, zbirateljstva, odkrivanja in družabnosti. Razvoja lika po svoje oziroma premetavanja izkušenjskih točk pa ni.

Fizika obnašanja avtov je zadovoljiva (dasiravno se najde veliko čudnosti), ne pa tudi, kar se tiče celotnega dogajanja. Luže se nabirajo na klancih, mnogo ograj, količkov, grmovja, gredic in živih mej je nepremičnih in zavetrja oziroma zračnega upora igra ne pozna.

Drugi poudarek je na divljenju nad pločevino. Avtomobile kupujemo v zaresnih salonih, primerjamo podatke, jim odpiramo duri, se razgledujemo po notranjosti, gledamo v resnične prikazovalnike in jih fotografiramo. Različnih modelov je več kot sto in segajo od golfa in alfe mito prek ameriških novodobnih mogot do 1200-konjskega veyrona super sport. Japoncev je komaj kaj, lambotov, BMWjev in porschejev sploh nič, v veselje tifosov pa nabor vključuje kar trinajst ferrarijev. Med njimi ni testarosse in F40 iz pr­vencev, sta pa 458 italia in kronski bolid FXX. Dodanih je še nekaj terencev tipa Q7, tuareg in H3, zakajti po novem se podimo čez drn in strn. Mopede pa so zaenkrat umaknili, ker niso bili dobro vodljivi, in jih bodo v dodelani obliki izdali naknadno.
Kariero pričnemo na sredozemski Ibizi, kasneje pa znova obiščemo glavni havajski otok Oahu. Ozemlji imata skupaj več kot 3000 kilometrov precej raznolikih cest, kar naredi TDU2 za najbolj obsežno igro. Celoten teren je preslikan verno in v pravem merilu, mesta so tam, kjer morajo biti, od oka so videti kot resnična, cestišča pa so malo poenostavljena. Za povrhu se izmenjavata še dan in noč ter občasno se razbesni nevihta. Vozakanje naokoli je spodbujano, saj na tak način dobivamo pike za raziskovanje, odpiramo poti za kasnejše hitro teleportiranje in odkrivamo nove štacune. K temu nas dodatno motivira iskanje starih karoserij, ki nam dajo zbirateljske avtomobile, in fotografiranje lepih razgledov.

Računalniško vodeni policaji obstajajo, a so nepomembni. A če jim kdo od živih voznikov prevečkrat naredi silo, imajo soigralci možnost, da se prelevijo v modrega drekca pekca in se zapodijo za njim. Ob večkratni uspešni ustavitvi delikventa dobiš miličniško uniformo in greš v bar Pri modri ostrigi.

Osrednja nit enoigralstva je napredovanje po prvenstvih različnih razredov. Vsako je združek več tekmovanj, med katerimi so najbolj pogosta skupinsko dirkanje in solerska vožnja na čas. Zvečine so speljana po cestah, saj je dirkališč komaj kaj. Težavnost je zaradi ozkega cestišča, nebroja ovir in mnogih pravokotnih zavojev privzeto višja od sorodnic. Kljub trem nivojem realizma in dobremu nadzoru tako z joypadom in volanom kot s tipkovnico se avtomobili vedejo v smeri resničnosti, precej bolj od NFSjev. Jas­no se čuti, katera oziroma koliko je gnanih koles, raz­like pa so prav tako med posameznimi avtomobili. In nenazadnje gre izpostaviti dobro razdelane zvoke mašin.
Multiplayer v TDU2 ni ločena postavka v meniju, marveč je kot v predhodniku vedno prisoten. Igra je namreč vseskozi povezana in okoli nas drvijo drugi živi igralci. Z njimi smo lahko prijatelji, lahko jim poblendamo in jih povabimo na dvoboj, moremo se udeleževati pripravljenih tekem in organizirati svoje dirke z veliko parametri, vključno z lastno traso. Za piko na i se združujemo v avtoklube, ki so nekakšna vzporednica gildam iz fantazijskih spletščin. Tako povezani nato skupinsko tekmujemo z drugimi klubi in imamo dostop do nekaterih najžlahtnejših avtomobilov, ki jih kot samotarski šofer drugače ne moremo izkusiti, na primer do lotusa 2-eleven ter gumperta apollo.

Takole je videti divljenje nad avtom v salonu. Zunanjost in notranjost stoenega modela je pravilno zmodelirana, vseeno pa je pločevina v akciji videti nekam plastična. Del grafike ne prepriča, čeprav je drugače učinkov nemalo, od vode na cesti in steklu prek zrcaljenja na laku do jutranje zarje.

Test Drive Unlimited 2
založnik: Eden Games / Atari
objavljeno: Joker 212
marec 2011

73
edinstvena svobodna izkušnja
res velik ozemeljski projekt
avtomobilska strast
uživaško večigralst­vo, ki je več od samega dirkanja
duhamorna po­časnost napredovanja
neobstoječa umetna pamet
neprestane dirke na čas
posiljevanje z določenim početjem