IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Cities XL 2011
Cities XL 2011

Yohan

Prvi Cities XL (J197, 67), klasična županovanjska mestogradnja, sorodna SimCityjem, je med kritiki sprožila salvo mešanih občutkov. Kot takrat, ko se tašča fenta s tvojim novim avtom. Sodoben, oko roseč špil iz pogrešanega žanra z enostavno zidavo in podrobnim prometom se je igralca prav trudil odvrniti z oderuškim nalinijskim večigralstvom, kupom hroščev, nedoslednostmi ter čudaškimi domislicami. Neizbežen prodajni polom je pod vodo potegnil firmo Monte Cristo, ki je bila blagovno znamko primorana odprodati založbi Focus.

Na daljavo namembnosti stavb praktično ni mogoče ugotoviti. Tudi od blizu izstopajo le nekatera čudesa. Oznaka XL zato ni na mestu.

Novi izdajatelj je najprej obrnil ladjo za 180 stopinj in odpikal vse namrežne elemente. Samostojni Cities XL 2011 – to pomeni, da za igranje ne nucaš prejšnje različice – je izključno solerski peskovniški naslov, brez podnalog in multiplayerja. Gre torej za postopen razvoj uboge vasi v večmilijonsko met­ropolo, dasiravno kakšnega futurustičnega videza nima. V igro so stla­čili skoraj vse iz originala in kar se je vmes naknadno nabralo v plačljivi spletni ponudbi. Se pravi avtobuse, dodatne zemljevide (tudi resnične – Pariz, Rio de Janeiro, New York) in stotnijo objektov. Obenem so dodali kup novih in jih tematsko razdelili na nemš­ke, ameriške, francoske, azijske ter mešane. Skupno je v igri sedemsto različnih objektov, kar se pozna pri trikrat večji in daljši namestitvi.

Veste, kaj manjka na tej sliki? Jedrska goba v ozadju. Francozi bi si jo zaslužili, ker niso vključili naravnih nesreč, scenarijev in še marsičesa.

Glancanje je vidno povsod. Zatikanja pri večjih soses­kah je manj, podrobnosti več. Po nebu frčijo letala, semaforji delujejo, postavljamo lahko vnaprej pripravljena krožišča in druge zapletenejše oblike cestnih sekališč. Novost je podzemna železnica, ki za razliko od busov ni vezana na obstoječe ceste, ampak jo vle­čemo prilagojeno nezasedenemu terenu. Metropole lahko sedaj s presežki neposredno trgujejo med seboj, kar omogoča ozko specializacijo. Centralna megakorporacija se takisto obnaša bolj tržno. Zato vz­dr­že­vanje dobrinskega ravnotežja ni več tako prob­le­ma­tično. Svetovna čudesa, prej okrasni ne tiči ne mi­ši, gradimo po sistemu Pharaoha. Se pravi, rezervirati je treba toliko in toliko dobrin ter časa, da zrastejo. Pri Amerikancih Chichen Itza zviša splošno živ­ljenj­s­ko raven za pet odstotkov in Empire State Building pisarniški izplen približno enako. Pri Evropejcih slično učinkujeta Notre Dame in Eifflov stolp. Uvedli so toč­kovanje ob mejnikih, ki pa je le še en kazalnik uspešnosti. 10.000 duš je vrednih 50 točk, 500 ton predelanih smeti 25 točk, deset odprtih linij mestnega potniškega prometa 500 točk in tako dalje. Poenotili so vmesnik in ulovili pretežen del hroščev, recimo tistega, ki je onemogočal postavitev parkov na rob zemljevida. Dodali pa so seveda nekaj novih, saj so Francozi. Nekatere ceste tako pod določenimi koti izginejo, borza se med shranjevanjem tu in tam sesuje. Tudi urejevalnik ozemelj še vedno pogrešamo.
Vseeno je Cities XL 2011 dosti boljša izbira kot Cities XL, ki ga še vedno tržijo za 30 evrov. Se da vsaj normalno špilat in (končno) lahko rečemo, da je to to za ta denar.

Cities XL 2011
založnik: Focus Home
objavljeno: Joker 208
november 2010


sorodni članki