IGROVJE
stranka » igrovje » pc » The Suffering
The Suffering

Sneti meni, da nadomeščanje očes z velikimi brizgami ni najbolj modro početje, vendar ga preglasujejo.

Dasiravno iz mojega stanovanja zadnji čas ni slišati kaj dosti neobrzdanih krikov strahu, je to samo zato, ker so zidovi debeli, okna nova in zvočna izolacija fantastična. Kar lepo število e-grozljivk so mi založniki namreč plasirali na delovno mizo in če sem se še nekako ubranil ledenega srha iz Forbidden Siren za playstation 2 (J130, 70) ter brez prask preživel relativno lahkotno zobato strašljivost Painkillerja (J130, 89), se mi je julija hotelo dobesedno zrolati od vsega hudega. Najprej me je pretresal

Verjeli ali ne, tega nisem storil jazst, kljub temu, da sem obsojen morilec, ki čaka na smert. Bi pa.
zares nadgrozljivi Project Zero 2: Crimson Butterfly, žal spet le za PS2, potem pa mi je svilnate laske pokoncu postavljal ter gladko kožo grbančil še Acclaimov The Suffering. Zopet gre za predelavo s konzol, kar pomeni ne ravno najhudejše grafike. Po drugi strani pa kot pribito (meso na križ) drži, da je špil igralen in vzdušen, tako da ga je lahko PC - slično kot Manhunta, Vice Cityja, Pandore Tomorrow in sličnih - zgolj vesel. Če ravno besno ne trepeta od groze.
Tretjeosebna akcijada The Suffering se dogaja na ameriškem otoku Carnate, natančneje v tamkajšnjem zaporu. Carnate ima sam po sebi precej zanič sloves, zato cene nepremičnin tam ne dosegajo zavidljivih višin: prvi naseljenci so denimo masovno in nasilno pocrkali, iz druge svetovne vojne pa obstajajo zapisi o nenavadnih poskusih, ki jih je na pacientih v psihiatrični bolnišnici opravljala vojska in njen ljubljenec, dr. Killjoy (bvahaha). Od leta 1948 naprej je norišnica zapor Abbott, v katerem opravljajo smrtne kazni. Skratka, sami sladkorčki, srčki in medvedki, med katerimi se bo naš junak počutil kot doma. Modelu je ime Torque in je obsojen morilec, ki naj bi tu odsedel čakanje na eksekucijo. No, pogojnik je namesto prihodnjika zapisan povsem namenoma, zakaj mreža na pogradu se še dobro ne prilagodi Torquejevi tazadnji, že se v zaporu dobesedno odpre gobec pekla in iz njega uletijo ...

V Sufferingu hodite takole preprosto in nedolžno po hodniku in nenadoma fašete vizijo neke krutosti, ki vas pošlje naravnost v umobolnico. Luštno.
No, recimo jim nestvori. Avtorji, Surreal Software, so očitno pozorno spremljali Konamijev niz strašljivščin Silent Hill in posedujejo nekaj medicinskega znanja, zakaj osnovni pošastkoviči v Trpljenju so nakaze, ki imajo namesto spodnjih delov rok rezila, namesto meč in stopal špice, glave so jim ujete v prijetno mučilno napravico, iz očesnih jamic pa jim silijo narobe obrnjene, velike injekcije. Za nameček se premikajo kot pajki, kar pomeni hitro napredovanje in umikanje, lazenje vstran in tiptapkanje po stropu. Pozneje se tem pridruži par drugih pošastkov, denimo velika gobasta gnusoba, ki vas ume nastreljati kot garjavega psa, in ostudna trupla, ki vihtijo verige kot biče. Toda osnovni in najpogostejši ostajajo tile srhljivkoti in treba je reči, da boste z njimi imeli kar polne roke dela, saj so nemalo odporni, predvsem na strelna orožja, tako da jih je treba po buči iz prve roke z raketo ali jih zatreti s kako priročno eksplozijo. O neki hudi umetni pameti ne bi mogel govoriti, a

Pošastki so vzeti iz najbolj izkrivljenih vijug avtorske domišljije, je pa res, da je opaziti mnoge podobnosti s Silent Hillom in filmi Hellraiser.
že tisti preprosti seznam rutin, ki krmili hordice sovragov, zna zavdati, če vas dobijo v obroč. Nabor orožij hvalabogu ni švoh in vse prej kot podrejen klasičnim zaporniškim pravilom. Torque nosi s sabo dobesedno vse jekleno, od magnuma, pušk risanic in gangsterskih strojnic iz tridesetih prek ognjebljuvov, molotovk, granat ter dinamita do veselih snetih sekir. Streliva ne manjka, res pa je, da so ničpride na strelna orožja ponavadi manj občutljivi kot na kovinski poljub. Ampak streljanje je itak za reve, rajt? Kdo je rekel ne - se zmeniva za en Tekken?!
Ker je Acclaim spodobna firma (ne kot kak EA, ki si upa izdati šajze vrste Catwoman, he he), je Torqua nadzorovati čisto prijetno, ne glede na to, ali imate igralni plošček ali zaupate klasični navezi tipkalo + miš. Elegantno je moč preklapljati med prvoosebnim in tretjeosebnim pogledom, čas pa večinoma preživljate med klanjem naskakujočih gnusob. Toda kljub temu, da je poudarek na akciji, The Suffering vsebuje marsikako puzlo tipa tukinekipremaknipasebonekjedrugjenekizgodilo ali toletukiuporabipabobošviduajaniblonopanič, tako da ne deluje enoličen. Večina igre dela na principu šokiranja z nenadnimi pojavitvami kanalj, kar zelo spomni na Resident Evil. No, recept preizkušeno deluje. Če zaradi česa, ni najbolj razgiban zaradi spopadov, ki se začnejo v drugi polovici vleči, saj umanjka svežih sovražnikov oziroma frišnih sposobnosti starih, tako da ta plat postane malce rutinska. In ker je najbolj izražena, je to minus - ne monstruozen, a vseeno. Ker boste moč Torqua in šibke točke nasprotnikov kmalu čisto zapopadli, Trpljenje ni ne tako dolg (recimo deset ur), ne tako zahteven naslov, kot bi si človek želel, zlasti ko naštudirate spreminjanje v ultimativno beštijo. Ko si naš zapornik z nasilnimi dejanji napolni merilnik norosti (insanity meter), se lahko spremeni v orjaškega demona, ki polomi vse okrog sebe. V tej obliki je Torque sicer lahko le kratek čas, saj ob predolgem poziranju umre, vendar je njegov demon večino igre tako slaboriten, da je to prav nesramno. Tudi polnjenje merilnika norosti je dokaj hitro.


The Suffering
založnik: Surreal Software / Acclaim
objavljeno: Joker 133
avgust 2004

81
neverjetno psihotično in klavstrofobično vzdušje
šokastična presenečenja
ena zvočnih od podlag leta
bojevanje postane enolično
lahka in kratka
ne najhudejša grafika