IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Soldiers: Heroes of WW2

V večini primerov lahko furalo vaši vojaki na licu mesta popravijo, kar obenem predstavlja najučinkovitejši način za krepitev lastne moči - zaseganje zapuščenih in poškodovanih sovražnih vozil. Ni lepšega kot vreči molotovko v sovražni polgoseničar, potamaniti panično izskakujoče potnike, popraviti škodo in se z novo pridobitvijo zapeljati prigodam naproti. Vozila so proti pehoti na čistini izredno močno orožje in v večini primerov je vaša prva naloga zagotoviti

Čolnič na sliki je v bistvu cilj vaše radostne destrukcije. A ne pustite se zmesti - ako ga zaplenite, je akcija še veliko zanimivejša.
si dovolj kotaleče se ognjene moči. A vse se spremeni, ko ima pehota dovolj kritja, da se približa vozilom in jih obdari z zalogo raznovrstnih ročnih bomb, molotovk, protioklepnih izstrelkov in podobnega. Vozila na zadetke zavoljo dobrega fizikalnega pogona vedno izdatno reagirajo, v nekaterih primerih celo preveč, saj jih šusi tankovskih granat mestoma dobesedno premetavajo po bojišču. Našteto ustvari izjemno vzdušje, v katerem je skrbno načrtovanje domala samomorilskih odprav bogato poplačano, vsaka napaka pa kaznovana brez pardona. Večina nalog nudi več poti do cilja, pri čemer najglasnejše niso vedno najbolj uživantske, toda vse predstavljajo dober izziv. Vendarle ni boljšega trenutka kot takrat, ko se odpre ogenj. Vaši in sovražni vojaki se stiskajo k tlom, previdno pogledujejo izza zidov in si izmenjujejo strele, besno tečejo v kritje ter pobirajo čelade, ki so jim jih sovražnikove krogle zbile z glave. Tanki lomastijo po sredini cest, medtem ko polgoseničarji jurišajo v obkolitveni manever ob strani. Vozila so zadeta in zagorijo, potniki poskačejo iz njih in skušajo zbežati, medtem ko osamljeni oklepnik zapelje skozi hišo in vas preseneti od zadaj.
Kljub vsemu igra, in to je pohvale vredno, ni brezkompromisno realistična. Osebna orožja soldatje uporabljajo ne glede na tip streliva, možje si hitro celijo rane in podobno. A nekaj so razvijalci vseeno po krivici izpustili, in sicer meglo vojne.

Boji v mestih so med najbolj napetimi, a obenem med najtežavnejšimi, saj vas vsaka napaka stane glave in se je treba premikati ped za pedjo.
Že na začetku naloge je vidna večina sovražnih sil, tako da lahko pregledate vso karto in si izdelate taktiko. S tem so se izognili izvidništvu, ki bi dodobra zapletlo dogajanje, vendar so s tem špilu odvzeli nekaj vzdušja, saj večje negotovosti in napetega pričakovanja pravzaprav ni. Presenetijo vas lahko zgolj enote, ki sredi misije privršijo na bojišče, ob čemer bi prisegel, da so se nekajkrat pojavile dobesedno iz zraka (ne s padali). Naslednja zamera leti na račun vmesnika, ki dogajanju v vročici borbe velikokrat ni dorasel. Razlika med tem, da s pametnim kurzorjem pošljete svoje soldate za zid ali pred zid, znaša par pikslov in tako se vam pomembna povelja mimogrede zalomijo. Nasploh je označevanje posameznih človečkov tečno, za nameček pa pokazatelj trpi za nenatančnostjo, tako da včasih izpade, kot da imajo vaši vojaki dioptrijo -20. Tako sem nekajkrat preklel svojega elitnega komandosa,

Britanski možiclji v težkih konzervah so bili dovolj nespametni, da so se nastavili pred tigrov top. Nespametni niso več. Živi tudi ne.
ki je z zadnjo škatlico vžigalic namesto goriva že petič prižgal zaplato trave poleg slednjega. Na srečo si lahko pomagate z dejavnim premorom, čeprav bi ta lahko bil bolj praktičen. Mnoge aktivnosti, kot sta denimo natakanje goriva v vozila in njih oboroževanje, je po nepotrebnem prezapletenih in bi jih mirne duše lahko avtomatizirali, saj jih morate opravljati tudi sredi najhujšega sovražnega ognja. Nadzor je očitno prirejen upravljanju s posamičnimi enotami, saj ni na voljo nikakršnih naprednih opcij za skupine. Še bolj je to vidno v luči zmožnosti prevzema neposrednega nadzora nad enoto, ki jo lahko vodite s smernimi tipkami in natančneje namerjate z miško. Pohvalna in uporabna novost, ki naredi upravljanje s tanki nadvse uživantsko. Sovražna pamet ni kaj prida, saj le redko izvede kak zvit manever, poleg tega pa imajo prašinarji čudno navado, da v stilu pravih kamikaz jurišajo na vaša vozila. Enote za radijsko zvezo istotako očitno še niso čule, ker prostorsko ločenim oddelkom sploh ni mar, če koljemo kakega od njih.
Vseeno dobrih dvajset enoigralskih nalog v štirih kampanjah in sedem samostoječih misij vsled premeteno zamišljenih ciljev predstavlja dober izziv. Oblečete lahko uniforme Rusov, Britancev, Američanov in Nemcev ter se z Wittmanovim tigrom zapeljete v Villers Bocage. Večigralstvo zaenkrat omogoča le sodelovalno igranje, medtem ko za medsebojno klofanje obljubljajo brezplačni dodatek. Skratka, Heroji so pametna izbira za vsakogar s fetišem na panzerje in thompsone, zavedajte se le, da je igra težka in zahteva svoj čas. Ampak saj to hočete, kajne?

Soldiers: Heroes of WW2
založnik: Best Way / Codemasters
demo: natlačenka/tlačenka 131
objavljeno: Joker 133
avgust 2004

86
noro vzdušje
veliko podrobnosti
lep videz
obilo taktičnih možnosti
ni megle vojne
vmesnik je včasih tečen
umetna pamet bi lahko pokazala več