IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Force Unleashed II
Force Unleashed II

Džedajski vajenec Case se pri rokovanju s svetlobnim mečem opeče, kot že dolgo ne.

Prvi Force Unleashed resda ni bil akcijska mojstrovina in rajanja z wookiji vredna sek­ljačina, na katero privrženci sage Star Wars čakamo od časov Kyla Katarna, bradatega heroja legendarnega niza Jedi Knight. Na računalnikih je za nameček nesramno zamudila in si v Jokerju 198 prislužila oceno 79, piko več kot leto starejša konzolna različica. A kljub temu se je izkazala za solidno, dinamično mečevalščino s primesjo rabe jedijskih, pardon, sithovskih coprnij. Manko prave borilne globine je vsaj deloma opravičila z uničevanjem okolice in fizikalnim karafekanjem, katerima sta botrovala pogona Havok in Digital Molecular Matter. Priljubila pa se je zlasti s slaboritnim herojem ter zgodbo, ki je všečno razširila Vojno zvezd, kakršno večina ljudekov pozna iz obeh filmskih trilogij.
Temu ustrezno sem bil prepričan, da bom o drugem delu silnih dogodivščin Vaderjevega skrivnega vajenca pisal v samih presežnikih. A zgodilo se je nekaj drugega, ob čemer lahko zgolj skrivenčenih ust zapojem: o jodl jodl Yoda!

Snežaki so v dvojki testni zajčki za demonstracijo veščin s Silo. V enki so bili zavoljo vidnih učinkov Euphorie vsaj zabavni.


Po sili razmer
Stvari se začnejo še kar obetavno. Force Unleashed 2, ki je časovno vpet med Epizodi 3 in 4, štorijo nadaljuje na malce presenetljiv, a pričakovan način. Starkiller, ki je v kanonskem koncu prvenca podlegel združenim močem temnega astmatika in cesarja Palpatina, je očitno preživel. Ali pač? Ko ga Darth Vader v uvodni sekvenci spusti iz kletke, kamor ga je zaprl, da bi ga očistil vpliva svetle strani Sile, mu namreč zaupa, da je v resnici le eden od številnih klonov preminulega sithovskega vajenca. Starkiller krušnemu očetu seveda ne verjame in ob prvi priliki pobegne. A bolj kot beži in s tem odvija klobčič rdeče niti ... 
... bolj igra zanemarja zanimivo premiso, iz katere bi se lahko izcimila konkretna zgodba. Njeno podajanje je tako prvi vidik, kjer dvojka razočara. Lucasovi kovači so jo v primerjavi s prvencem zastavili skrajno neambiciozno, saj je vso Starkillerjevo pustolovščino moč povzeti tako rekoč z enim samim stavkom: tja in nazaj. Na borih štirih različnih lokacijah, od katerih je zadnja, deževni planet Kamino, delna reciklaža prve, mora tako naš silak ubežati črnemu vitezu, poiskati mentorja, se pridružiti uporniški ekspediciji in na koncu iz Vaderjevih krempljev rešiti kapetanko Juno Eclipse, svojo veliko ljubezen. 

Večina šefovskih spopadov predvideva vsaj eno opravilo, kjer je Sila nujna. V primeru 'terror walkerja' je to onesposobitev ščitov.

In to je to. Kakega bistvenejšega vpogleda v ozadje večnega spopada med krepostnim in zlobnim galaktičnim taborom ni, kakor ne nadaljnjega razvoja likov iz prvenca. Osrednji lik, kateremu je stas in glas znova posodil Samuel Witwer, kogar se morda spomniš iz nadaljevank Battlestar Galactica in Smallville, v vmesnih sekvencah nenehno jadikuje in se nasploh vede kot emo cmera. Generalu Koti je namenjena vloga nergača, ki Starkillerja po komunikatorju neprestano opozarja, da mu je prioriteta vojna proti Imperiju in ne baba, medtem ko slednja tekom špila komajda odpre rosna usta. Tako kot Bobo Fetta, Yodo, princeso Leio in zvestega robotka Proxyja jo uzreš le bežno, in še to le v sicer kakovostnih filmskih animacijah, ki o domnevno pestrem zakulisju medzvezdnega epa ne izdajo praktično ničesar vznemirljivega.
Kar pa je po svoje razmljivo, saj si špil za kaj takega ne vzame časa. Poljubnega od dveh prisotnih koncev namreč uzreš, verjeli ali ne, po pičlih petih uricah. Če igraš na najvišji težavnosti in si med obiskovanjem nivojev vzameš čas za iskanje svetlečih kock, ki prinašajo izkušnje in ti povečujejo zalogo zdravja, si lahko izkušnjo podaljšaš za dobro uro. Nekaj dodatne muje terja deset ločenih izzivalnih nivojev ('challenges'), ki jih odklepaš z napredovanjem v kampanji. V njih se pomeriš v tekmovalnih igricah, kot so hitrostno ploščadenje, uničevanje živih tarč, odbijanje raketnih izstrelkov in zadrževanje napadalcev izven obarvanega ringa, ter osvajaš medalje. Kul je zlasti to, da lahko svoje rezultate poiščeš na spletni lestvici in da pri tistih izzivih, kjer tvoj nasprotnik ni le čas, težavnost strmo narašča. No, več kot ne prav dolga poprestritev izzivi niso in v vsakem primeru je TFU2 skoraj za polovico krajši od predhodnika.

Hud prizor? Že, ampak v igralnem smislu je vse, kar naslov zahteva od tebe, pravočasno stiskanje enega samega gumba.


Force Unleashed II
založnik: LucasArts
objavljeno: Joker 208
november 2010

62
moderna grafična podoba
spektakularna raba Sile
tekoče sekljanje imperialnih sil
neopravičljiva kratkost
izvirniku inferiorna štorija
cenenost tepežkalnega sistema
pomanjkljiva raznolikost