IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Blade Kitten
Blade Kitten

Cosplayevsko crossdresserski Sneti vlomi v vesoljsko mačje zavetišče Gmajnice IX.

Baba-mačka? Je za vogalom Netopirmož?! Ne, kajti v tem izdelkiču, ki se zgleduje po novih delih Star Wars in hoče biti nedeljska risanka, ima glavno vlogo galaktična bounty hunterica Kit. Punca je vsa animejska in rožnata, hk­rati pa gobčna in skulirano samozavestna, kot bi bila ozadna plesačica v videu z Beyonce. Tudi rep ima in je poredno spogledljiva, kot se spodobi. A to ji ne pomaga kaj dosti na planetu Hollow Wish, po katerem najprej preganja sebi slično bjondasto bitje, nakar se speča z govorečimi živalmi, nabriše kup robotov in zabrede v širše spletke. Zgodbica ne bo pobrala nobene scenaristične nagrade, a dokler igraš, kar vleče. Malo namiga na skrivnostno ozadje tu, ščepec zarote tam, kak hecen lik prisopiha mimo, pride do velike eksplozije in zadeva funkcionira. Škoda le, da 'profesionalni govorci', s katerimi se Krome Studios izrecno hvalijo, delujejo nezainteresirano kot gostje pri Slaku.


Gromozanski šef na tejle sliki obeta napet boj v slogu najhudejših sekljačin. Toda v resnici je bežalno enostaven, tematiki igre primerno.

Mačke bi kupile meč
Slična mešanica simpatičnosti in napak je igranje. Blade Kitten je od strani gledana akcijska avanturica, ki po žanrsko usklajenem receptu združuje skakanje, tepežkanje in miselne oreščke. Največji poudarek je na hopsanju, saj si levji delež poti naprej utreš s skakanjem in oprijemanjem kamnitih ter železnih ploščadi. Zelo važen element je, da zna Kit mačje plezati po straneh platform in viseti s stropa, s čimer marsikdaj najde pot dalje. Platformska akcija sicer ni napredna, zapletena ali težkokategorna. Takisto ni izziv za izkušenca. Je pa, tako kot fabulica, v redu in ima več plasti. Tisti, ki ne obvlada, bo z nekaj truda že prišel skozi špil. Znalec pa bo z bolj mojstrskimi skoki (ki se kajpak ne morejo meriti z Mariovimi!) dosegel skrite kotičke, kjer se rade skrivajo izdatne denarne nagrade. Tako ali tako na poti neprenehoma pobiraš draguljčke različnih vrednosti, s katerimi si polniš mošnjo. Za nabrani cekin v trgovini Pri zmešanem tujcu, ki je bolj lucasovski kot siva brada in ga lahko prikličeš kadarkoli, kupiš še tri vrste meča, si povečaš zdravje in energijo za tek, se preoblečeš in podobno. 

Vmes pride nivo, katerega navdih so avtorji zelo očitno našli v filmih o Alienu. Žverc kar noče biti konec in cilj je, da preživiš čim dlje.

Omenil sem meč – upravičeno, kajti punčara je dobro oborožena. Za razliko od mnogih tovrstnih iger ne s strelskim orožjem, temveč z energijskim rezilom. Z njim lahko udarja od blizu ali ga meče v prostor, s čimer klati oddaljene sovrage ali sproži kako stikalo. Tepež ni dosti več od knofodrka z občasnimi rahlo naprednejšimi prijemi, kot sta blok in tiščanje desnega gumba, da sitnemu ščitonoscu odvzameš pokrovko za kanto. A velika večina sovražnikov pade pod navalom besnega klikota med norim, komajda nadzorovanim poskakovanjem po prostoru. Temu se ne morejo upreti ne oklepljeni soldati, ne manjši in večji kovinkoti, plazeči se ter leteči sluzkoti in alienske nakazice. Če pa že crkneš, te ne skrbi, kajti nadaljevalnih točk je obilo in napredek se shranjuje sproti.  
Ugankičice, če jim lahko sploh rečem tako, so slično enostavne. So vrste 'ustavi se na očitnem mestu in pritisni gumb', nakar se nekod nekaj podre ali izključi in lahko greš naprej. Namenjene so bolj rahlemu oddihu in spremembi tempa kot mozganju. Pri tem ti mestoma pomaga leteča žverca Skiffy, podobna oni iz risanke Lilo & Stitch, ki kvari mašine in zna na vnaprej določenih mestih prinesti oddaljene draguljčke.

Rudečih oklepljencev demoliraš na tone in so precej nenevarni, če znaš skočiti ali se drugače izmakniti, ko vidiš laser iz njihovega orožja.


Nekaj za bratca 
Če so glavni vidiki igre tako ajnfoh, zakaj potem relativno visoka ocena? Ker gre za zabaven, tekoč, pisan in veder miks pristopov. V nobenem od njih ni od­li­čen, skupaj pa dajo fajn izkušnjico, ki je v svojih šestih urah dovolj razgibana, da ne dolgočasi, in ki na Steamu (ter v spletnih trgovinah od PS3 in xboxa 360) stane primernih 12 evrov. Nivoji so grafično zadosti raznoliki in sčasoma uvedejo dosti različnih prijemov, od počas­ne­ga raziskovanja blodnjaških sklopov hodnikov prek ponorelega bega pred alienskimi hordami do šibanja od ene nadzorne točke do druge ter skoka na jezdno živinče v slogu Yoshija, ki zna v teku razbijati skale. 
Resni igralci, vajeni 'tapravih' špilov, tu ne sicer bodo prav dolgo zadržali. Stik poligonskih likov, zlasti naše junakinje, s podlago je pretirano ohlapen, da bi zahtevnejši po desetih minutah ne začeli gledati križem. Preveč je nivojev, kjer delaš eno in isto, ne da bi se recept vsaj malce spremenil. In veliko je zamujenih priložnosti, da bi bila igra naprednejša in boljša. Lahko bi recimo imeli zemljevid, dobrodošle bi bilo nekaj nelinearnosti in kaka stranska naloga, morda glavno sučišče (hub), iz katerega bi se odpravljali po planetu ... Take ideje se med igranjem kar kopičijo. Tudi hrošče bi lahko bolj iztrebili. A po drugi strani je Blade Kitten pač enostavnejša igr(ic)a, namenjena tistim, ki jih vzburja ona druga Kitty – osnovnošolcem, mlajšim najstnikom in puncam. Od tod plitkost, saj želi streči najširšemu skupnemu imenovalcu, in nabiranje robe, saj vemo, kako obsesivni so otroci do takih reči. 

V pogonu tiktaka tudi nekaj dinamične fizike, ki skrbi za frčanje objektov naokrog. Na samo igranje pa to vpliva minimalno.

Blade Kitten
založnik: Krome Studios / Atari
objavljeno: Joker 208
november 2010

70
simpatično mešanje vidikov
farbovitost
primerna cena
nezanes­ljiv stik s podlago
nekaj preraz­vle­čenih delov
preveč osnovna in nedodelana