IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Lord of Ultima
Lord of Ultima

Aggressor

Ohoho, kako so sedajle ob imenu Ultima zastrigli z ušesi zanesenjaki nad igranjem domišljijskih vlog! A takoj jih je treba razočarati, saj Lord ne nadaljuje z legendarno frpjsko sago. Razen fantazijs­kega pridiha ter malenkosti, kot sta tempelj Trinsic in bežna omemba, da je dežela Caledonia (tako so Rimljani rekli Škotski, dočim je bila Britannia Anglija), kjer smo nastanjeni, del univerzuma Ultime, ta naslov s staro serijo nima stičnih točk. Lord British? Kdo? Nak, tu gre za zastonjsko spletno masovno več­igrals­ko realnočasovno brskalniško strategijo graditeljskega tipa. Zelo nalik Travianu in Evony, le da ima za seboj močno zaledje Electronic Artov.

Kljub temu, da so po karti razpostavljena polja surovin, ta za pridelavo niso nujna, saj ponujajo zgolj bonus sosednjim rudnikom. Sčasoma jih zato kar uničiš in nadomestiš s hišo.

Začnemo z nedolžnim srednjeveškim zaselkom, medtem ko enostavna ekonomija sloni na gradnji vedno naprednejših stavb. V rudnikih in na kmetijah pridobivamo pet surovin (les, kamen, železo, pšenico in zlato), s katerimi delamo nove hiške in najemamo soldate. Omejena sta tako prostor kot število bajtic, zato je treba postavljati premišljeno, kar je lušten začetni izziv. Sprva zgradbe rastejo hitro, kasneje pa tudi po več ur, zato moramo sčasoma stuhtati, v kakšnem zaporedju se iti gradbenike. Vmes lahko brskalnik zapremo in gradnja bo po navodilih, ki smo jih zadali, nadaljevala samodejno. Čez naprednejše kočure pridemo do drugotnih dejavnosti, kot so trgovanje z drugimi mesti, nekaj malega diplomacije z zavezništvi in kajpak mlatenje s sekirami. Ker smo obkroženi z množico živih igralcev, ki jih je po več tisoč na st­rež­nik, namreč obvezno pride do klanja ali do povezovanja v velike alianse in nato klanja. Boj je preprost: soldate v raznih kombinacijah pošljemo nad sovražno mesto, dokler obramba ne krepne. Je pa moč poleg tega krasti in izvidovati. Glede na konkurenčne naslove je prisotnih še nekaj lepih elementov, kot so napadi na temnice in šefovska bitja, ni pa nabiranja izku­šenj pri soldatih.
Vojaštvo je z ducatom različnih barbarov, suličarjev, paladinov in magov raznoliko, a največ šteje številčna premoč. Ta mora biti pri osvajanju precejšnja, saj je Lord of Ultima naravnana precej obrambno, s kopico mehanizmov, ki ovirajo napadalce. Spričo tega je lagodna in primernejša za začetnike, ki se lahko zabarikadirajo v svoje mesto. A slej ko prej je treba osvajati, kajti končni cilj igre je zasedanje posebnih svetišč. Ta so raztepena po vsej deželi in usklajeno delovanje velike alianse je skorajda obvezno. Ko se igra (predvidoma v okoli pol leta) konča, se strežnik resetira in postopek se lahko prične znova.

Sprva za mlatenje zverinic zadošča petdeset peša­kov, toda sčasoma je treba nad zmaje in molohe poslati po tisoč in več soldatov. Jako fletno bi bilo nadgrajevanje orožja, a ga žal ni.

Lorda lahko fino poganjamo v vseh mogočih brskalnikih, nima pa rad majhnih zaslonov, zato je nadzor na mobitelih neroden. V osnovi je špil brezplačen, a ker mora EA služiti, za prave denarce v spletni štacuni ponuja instantne surovine in krajšanje časa grajenja. Cene niso oderuške in lepo je v hipu dograditi stavbo najvišje stopnje. To bodo znali ceniti tisti, ki se hočejo potegovati za prvaka, čemur je treba dnevno nameniti več ur. Ostali bodo pak po igri posegli za nedolžno kratkočasenje.

Lord of Ultima
založnik: Electronic Arts
objavljeno: Joker 203
junij 2010