IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Anno 1404: Venice
Anno 1404: Venice

Yohan

Dobro sprejeta realnočasovna strategija Anno 1404 (J193, 84), kjer upravljamo otoška mesta, raziskujemo, trgujemo, se bojujemo in politično spletkarimo, je pričakovano hitro dobila dodatek. Odsotnost kakršnegakoli večigralstva je bila namreč največja črna packa originala in Venice to popravi.
Razširitev, za katero potrebujemo nameščen Anno 1404, omogoči seanso po lokalni mreži ali spletu, v ka­tero se lahko vključi do osem ljudi ali botov. Od tega največ trije sodelovalno pod isto zastavo. Začetne in zmagovalne pogoje postavi gostitelj in tako oblikuje samosvoj scenarij. Med prvimi so to omejena vsota denarja, velikost prizorišča, število (ne)človeških ig­ral­cev in podobno. Pri drugih pa število opravljenih podnalog, nagrabljeno bogastvo, poseljenost ozemlja, poslednji preživeli ... Žal pohitritev ni možna, kar pomeni, da se partije vlečejo kot mrtvaški smrkelj vsaj prvi dve uri, dokler ne odklenemo naprednejših fun­kcionalnosti. Obenem je tovrstne scenarije težko končati prej kot v dnevu. Na sre­čo je omogočeno shranjevanje pozicij, četudi zahteva kar nekaj gimnastike, da pravi scenarij nadaljujemo z istimi soigralci. Če izpadejo, njihovo vlogo prevzame računalnik. Pofotkana priznanja in dosežke iz nalinijskih ter puščavniških obračunov lahko sedaj prilepimo na važičarsko oglasno desko, kar bo marsikomu pognalo ego v višave.

Večigralstvo je sicer kul, toda uporaba je zakomplicirana in na vsemreži je 90 % Švabov, s katerimi se ne da nič zmenit.

Drugače dodatek gode na isto vižo kot temeljna igra, se pravi usmerjen razvoj renesančne civilizacije, postavljene na izmiš­lje­na otočja. Zahodnjakarjem in Rjuhoglavcem po novem delajo družbo Bene­ča­ni, ki vpeljejo elemente (proti)vohunjenja, sabotiranja in zarotništva. Tako lahko nasprotnikova mesta nadlegujemo in zavzamemo z infiltracijo svojih petokolonašev, kar postane dobra alternativa klasični vojaški intervenciji. Ta je v Annu itak logistična mora. Žal pa Benetke ne prispevajo lastnega nabora zgradb, dobrin in enot. Izjeme so vohunska gnezda, mestna skupščina, okrasni objekti in trgovski barkači.
Venice začuda ne prinaša nove kampanje. Po drugi strani pa kar petnajst svežih scenarijev (v originalu jih je bilo šest) dobro zapolni to vrzel. Vsebujejo še več raznolikih podnalog, medtem ko njih cilji kar kličejo k celodnevnemu možganjarjenju in občasnemu metanju miške ob tla zaradi težavnosti. Kako privleči tisoč beračev v mesto, ne da bi bankrotirali in onesrečili rajo? Kako zgraditi zahodnjaško metropolo na puščavs­kem otoku, kjer je treba vse uvoziti za nemale dinarje? Boš rešil propadlo kraljevsto, nastlano s špijoni, ki netijo vsakodnevne upore? Na tem mestu se v ozadju krepko pozna profesionalna roka. Po zaslugi Benečanov je več tudi dosežkov, medalj in artefaktov s katerimi lahko bolj prosto trgujemo. Morda manj opazni novosti sta zglancana grafika in umetna pamet, ki redno dostavlja nasprotne špiclje v naša mesta.
Anno 1404: Venice je spodoben dodatek. Toda upoš­te­vaje dejstvo, da ni samostojen in da bi morala biti mrežna igra že v izvirniku, bi lahko zanj računali kakega petaka manj. 

Anno 1404: Venice
založnik: Ubisoft
objavljeno: Joker 201
april 2010


sorodni članki