IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Assassin's Creed 2
Assassin's Creed 2

Case spozna, da mu Italija pomeni več kot le pico, špagete in fuzbal.

Assassin's Creed, prvi del Ubisoftove zgodovinske simulacije poklicnega morilca, kjer smo nadzirali meniško oblečenega krvnika Altairja, je širokoglednim igralcem ostala dolžna marsikaj. Po eni strani sta nam sicer mokasine sezuli mistična atmosfera in zanimiva zgodba za velike fante. Ta se je odvijala med srednjeveškimi križarskimi vojnami (z dodatkom spočetka čisto nič jasnih ZF-vrinkov iz sedanjosti) in v ospredje postavljala sekularni boj med 'zlobnimi' templjarji ter 'dobrimi' ašašini. Drugi adut sta bila seveda tekoče plezanje po srednjeveških turnih in parkoursko tekanje po strehah množice zgradb. Toda vseeno si ni šlo zatiskati oči pred tem, da sta bila bojevanje in urbani alpinizem preprosta, skrivalno-morilske mehanike sila omejene, misije pa boleče nerazgibane. Dejstvo je bilo, da so avtorji porabili preveč časa za razvoj pogona, sveta, likov in zgodbe, nakar jim ga je zmanjkalo za golo igralno plat. Še dobro torej, da so bili do prvenca podobno kritični tudi sami, začenši z luštno producentko Jade Raymond. Kaj sta imela ona in kazanova Sneti povedati o nadaljevanju, ki je najprej prišlo na PS3 in xbox 360, piše v Jokerju 197.

Življenjski utrip ulic je preprosto treba doživeti. Prebivalci bi se bolj pristno obnašali edino, če bi imeli službe in bi hodili spat. Tega ni.

Tudi pecejaško različico Assassin's Creeda 2 so zastavili tako, da bi bila (skoraj) vse tisto, kar bi moral biti že prvenec. Obenem pa samosvoja umetnina. To potrjujeta nov glavni lik, Ezio Auditore iz Firenc, in postavitev štorije v drug čas ter sve­že okolje, natančneje v severno Italijo iz 15. stoletja. A do tega še pridemo. Med obiskovanjem lokacij je nemara bolj pomembno to, da je težnja po razširitvi osnov bolj ali manj prodrla v vse tri naše temeljne zaposlitve. Še najmanj morebiti v tisto, ki je najbolj na očeh - plezanje. Po gibalni plati je Ezio primerljiv s svojim predhodnikom Altairjem ibn-La'Ahadom, kar je logično, saj 'ploščadenje' temelji na enakem preprostem sistemu kot poprej. Da se prebijemo na vrh objekta, zadostuje že, da se s tiščanjem tipke odrinemo do najnižje okenske police, štrlečega trama, kamnitega okraska ali druge izbokline, s katerimi so posejane stavbe. Potem se junak do vsake naslednje oporne točke povleče sam, medtem ko mi tipko držimo pritisnjeno. Na sosednja poslopja se prebijamo s skakanjem, ki je prav tako avtomatično - ko Ezio doseže rob, se odrine in skoči, če držimo knof, morebitne posledice precenitve razdalj pa ublaži s samodejnim ujemanjem za robove. Da elegantna mehanika, ki je namenjena hitremu prečenju brezštevilnih streh in zgradb ter užitku ob Eziovem fantastično animiranem prehajanju med njimi, ne bi izpadla tako samoumevna kot prej, v drugem delu skrbi nov gib. Z njim se od­že­nemo z nižje police na kakem zidu in se oprimemo drugače nedosegljive izbokline nad sabo. Če tega ne storimo na lastno pest, bo junak obstal tam, kjer je. Predvsem pa je tu kopica zahtevnejših stolpov, cerkvenih kupol in drugih razglednih točk, ki, ko se nanje povzpemo prvič, razkrijejo nove točke interesa (naloge) na zemljevidu.
Sta skakanje in streholazništvo torej boljša kot v enici? Da, čeprav ne povsem. Sicer okretni Ezio mestoma izpade največji les med lesi, ko se spušča z višav proti ulicam ali zahteva milimetrsko natančnost pri odskoku s streh, ki niso pos­tavljene pod pravim kotom. Občutek enoličnosti, ki se pojavi na dolgi rok, pa bi lahko špil razbil z ločenimi ploščadnimi poligoni, kjer bi se ubadali z bolj klasično platforms-ko akcijo. Maloštevilne grobnice in mavzoleji, kjer iščemo artefakte, ki nas sča­soma pripeljejo do šestih kosov superiornega Altairjevega oklepa, to niso povsem.

Strežnih redarjev se znebimo tudi tako, da jih povlečemo čez rob. Rulja se na ulicah potem zgraža, mi pa se režimo. Potihem, da se ne izdamo.

AC2 zna biti pošteno krvav špil. Škoda le, da rdečina ni obstojna in nima posebne vloge. Lahko bi recimo označela kraj hudodelstev in nas izdajala.

Assassin's Creed 2
založnik: Ubisoft Montreal / Ubisoft
objavljeno: Joker 201
april 2010

88
fantastični srednjeveški Firence in Benetke
luštna zmes plezanja, boja in skrivanja
raznolikost opravil
dopadljiv glavni lik
dodelana odrasla štorija
zgodovinsko-poučna vrednost
že vključeni dodatni misiji
nekoliko prelahko bojevanje
ne najbolj dodelano tiholazništvo
omejujoča zaščita