IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Mutant Storm
Mutant Storm

Se je Snetiju zmešalo? Taka ocena za igro, za katero nihče niti slišal ni, kaj šele, da bi jo kdo pričakoval? Ne, ni se mu. Niti slučajno ne!

Iskanje igričarskega svetega grala je od nekdaj mukotrpno opravilo tako za špilavce kot za opisovalce. Niti tedaj, ko so bili e-zabavniški naslovi redki kot bele vrane, nisi mogel biti gotov, da te bo izdelek zadovoljil. Zdaj pa je še mnogo slabše, zakaj rast te oblike krajšanja časa je pritegnila ljudi, ki bi radi hitro zaslužili, o delanju špilov pa nimajo blage. In posledično

Ne pustite se zavesti na videz špartanski podobi. V gibanju je Mutant Storm nekaj čisto posebnega in fantastično čudovitega.
je med naslovi, ki jih je kot listja in trave, relativno ter absolutno vse manj biserov. Osvobajajočo izkušnjo, ki te odreši spon vsakdanjika in ki si ji pripravljen podrediti vse, je zategadelj vse teže najti. A včasih ima usoda smisel za humor in odrešitev pride iz smeri, od koder se je niti pod razno ne nadejaš ...
Tokrat je vesolje skočilo izza vogala in reklo BU! v obliki Mutant Storma. Igra je v osnovi preprosta 2D streljačina, shoot'em-up, ki se zgleduje po klasiki Robotron. Ta pradavni Williamsov naslov za avtomate je bil močno pred svojim časom, saj je za nadzor nad tretjeosebnim stričkom v boju s hordami robotov uporabljal dve igralni palici - z eno si se premikal, z drugo streljal. Tako si lahko recimo hodimožil gor in obenem nažigal desno. Sistem sta pozneje prevzela SmashTV in Llamatron, v Mutant Stormu pa sta ga obudila poba iz britanske skupinice PomPom. Širša publika zdaj debelo gleda in pravi 'Kua? Gdo?'. A znalci šutemapov ju dobro poznajo, saj sta nedolgo tega ustvarila Space Tripper, enega najfinejših predstavnikov žanra, ki je njega dni caroval tudi na PCjih (glej članek 'V vesolju kričiš sam' v številki 101). Space Tripper se je zgledoval po drugi klasiki, Uridiumu, katerega načinu igranja je dodal izkrivljeno 3D grafiko, izvirne sovrage, blazneče stopnje in noro težavnost. Mutant Storm uporablja nadgrajeni motorček iz STja, le da se odvija na enem, nepomičnem zaslonu. Na akcijo zremo od zgoraj in na nas je, da kot heroj v ladjici s prej omenjenim sistemom nadzora rešimo planet, katerega prebivalce je kozmični žarek spremenil v krvoločne mutante (smeh :)). Zasnove se priučiš takoj, zgolj nekaj koordinacije gibov potrebuješ. Oziroma zbranosti, da te ne premamijo milo rečeno nenavadni geometrijski vzorci v okolici, spreminjanje barv v ozadju in podobni elementi, vsled katerih je Mutant Storm užitek buljiti. Grafika je, zlasti v 1280x 1024 pri vseh podrobnostih, samosvoje estetska in čudovita, predvsem pa nekaj posebnega, s čimer špil elegantno dokaže, da je manj lahko več. Ob znižanju ločljivosti in detajlov zadeva zadovoljivo steče tudi na polgigaherčnikih z voodooji 3. Glasbe ni, a saj bi preglasila rahlo bolne učinke.

Zaenkrat je moč igro kupiti le na spletu (www.pompop.org.uk). Cena je 20 evrov, torej 4.600 SIT, plačljivo s kreditno kartico. Po prenosu denarčkov dolpobereš 15 MB dolgo datoteko, v kateri je vsa igra! PomPom sčasoma načrtujeta tudi razpečevanje na CDju.

Ampak pod preprosto masko se skriva mnogo, mnogo več. Prav strašljivo je denimo, kako sistem streljanja do popolnosti klapa z do poslednje podrobnosti oblikovanimi nivoji. Navidezna zmeda na zaslonu je v resnici odlično premišljena: sovražniki niso nikdar nametani kar tako, marveč je orkestrirano vse, tako njih časovno in pogostnostno pojavljanje kot sposobnosti, od hitrosti prek načina ogrožanja (masovno sledenje, zaletavanje, bljuvanje nevodenih ali vodenih izstrelkov, mutiranje v močnejše različice...). V sistem se solzeče vklapljajo še spreminjanje ovojnice prostora, raznolike ovire, omejeni čas, pojavljanje kratkočasnih power-upov (ofenzivni, defenzivni, točke), ki plovilca v osnovi nikdar ne spremenijo, in uporaba bomb, s katerimi razsuješ vse v določenem, seveda ne prevelikem polmeru. Nadgrajevanje je sicer odmerjeno zelo špartansko in daleč od tega, da bi se z bonusi teleportirali ter odstranjevali po petsto kanalj naenkrat. Devet mesecev sta PopPomovca klamfala 89 nivojev in dobesedno vsak je domišljen do sleherne potankosti ter te preizkuša, rekoč 'Si dovolj dober? No, SI??' In prav strašljivo je, kako pike na zaslonu spregovorijo s

Način za dva seka - je obenem sodelovalen in tekmovalen, saj uspeh enega vpliva na izid drugega, brez kooperacije pa obenem ni napredka.
tabo in kako se ob izgubi življenja nikdar ne počutiš ogoljufanega, marveč zgolj odločenega, da boš naslednjič boljši. Zlasti ker, tako kot pri Robotronu, konca pravzaprav ni.
Skozi prvi sklop soban se morda res pretolčeš relativno kmalu - dasiravno je težavnost že tu kar malce morilska - saj lahko nadaljuješ od vsake desete dalje. Ampak smisel špila ni norenju skozenj, marveč v nabiranju točk, v tem, da čim redkeje umreš (dlje kot obdržiš trenutno življenje, bolj jezni so sovražniki), in da se prebiješ do 'črnega pasu'. Spretneje kot streljaš in manj kot umiraš, bolj se namreč viša odstotek pri sliki karatejskega pasu spodaj levo, in če zadnji nivo obrneš z višjo barvo, lahko štartaš s pasom iz slednje. Kar pomeni še večji izziv - tistega, ki Mutant Storm premaga na črnem pasu, lahko mirno označiš za prišleka iz vesolja ter ga povoziš z ladjico. Ponovna igralnost je na višku in celokupno vzeto, z načinom za dva na enem računalu (škoda, da so sobe iste) ter venomernim izzivom, naslov nudi največ za denar.
Mutant Storm je, kakor se sliši čudno, ena najpopolnejših igričarskih izkušenj v novem tisočletju, čeprav v celoti korenini v slogu, ki naj bi že zdavnaj izumrl in katerega industrija, zaposlena s samo sabo in svojo bleščavostjo, niti povoha ne več. Nam to kaj pove?

Mutant Storm
založnik: PomPom
demo: natlačenka/tlačenka 112
objavljeno: Joker 113
december 2002

91
dobesedno popolna igralnost
fantastično premišljeni nivoji in elementi
psihadelična lepota
hipnotično dvoigralstvo
največ za svoj denar
sobe za dva bi lahko bile drugačne
ni ožičenega igranja