IGROVJE
stranka » igrovje » pc » True Crime: Streets of LA
True Crime: Streets of LA

Sneti ima očigledno pozabljivico, saj se ne spomni, da bi bil True Crime na playstationu 2 tako orenk betežen.

Po kakšnem ključu založniki izbirajo skupine za predelavo, mi bržda ne bo nikoli jasno. Nekaj je gotovo: tega ne počno na prav inteligenten način. Mislim si, da pač nekdo uleti do njih in jim reče, lejte, mi obvladamo kodiranje za to platformo in bi znali fino konvertirati vaš ultra mega super turbo fini naslov. Pa še dobro ceno vam damo. Ajde, roka! In je ta stisnjena ter je biznis sklenjen -

Pretepaški model je v primerjavi z GTA nemalo naprednejši in če želite, celo do neke mere tehničen. Razfukate itak vse.
s tem, da uletavajoči vedo, da nimajo pojma in da bodo mutili. Druga možnost je še grozljivejša: založnik se v lastni režiji obrne na neko grupo in ji da projekt v delo, s tem, da se zaveda žalostnega dejstva, da gre za jerbas kretenov, ki bodo šli pred zid takoj, ko se bo začela revolucija. No, v obeh primerih je posledica enaka: zašuštrana predelava, načet ugled matične tvrdke in slab okus v igralčevih ustih. Prav dotično velja za konverzijo grandtheftautovščine True Crime: Streets of LA s playstationa 2. Activision je zanjo zapregel usluge krožka, ki sliši na ime LTI Gray Matter. To ni enako Gray Matter Interactive Studios, ki so zaslužni za Return to Castle Wolfenstein, marveč je sopomenka za pocarje, ki so njega dni sklamfali pretepačino Perfect Weapon in ne prav nedavno pretvorili Mat Hoffman Pro BMX, nakar od njih vse tiho je bilo. Ko bi le tako ostalo ...

Na losangeleških ulicah manjkajo kupi smeti in horde rođotov, sicer pa so dokaj realistično predstavljene. Saj ne, da je to važno.

Kot pove naslov, se True Crime odvija v Los Angelesu, mestu angelov in nehumane svinjarije na ulicah (verjemite, pravkar se vrnivši od tam). Način igranja in videz igre sta na prvi pogled zelo podobna GTAjevima, kar je razlog, da se je naslov na konzolah tako urno povzpel na vrhove prodajnih lestvic. Čeprav ne igramo kot čefur, ampak kot policaj, se v enem trenutku pojamo po nekaj sto kvadratnih miljah za spoznanje enolične metropole v poljubno zaplenjenem avtu (sorry, sir, I need this car in the name of Justice! Piss off!), nakar v drugem tekamo po ulici, delimo udarce na gobec in streljamo. To menjavanje med vozili in obutvijo je uživantsko kot vedno, vozni model je na nivoju, čeprav ni motociklov, in Zločin v tem pogledu parira GTAju. Posebej zato, ker skuša recept nadgraditi. Po eni strani je tu sistem tepežkanja, ki je bolj dodelan kot v Grand Theft Autu. Na voljo imamo blok, par udarcev, prijeme, kombinacije in specialke in čeprav je na koncu koncev vse skupaj še vedno dokaj preprosto in odvisno od razbijanja po gumbih, so

True Crime ni igra za otročad, saj vsebuje kar nekaj preklinjanja, iz modrocev lezejo joški, sem in tja pa uzremo celo nekaj nasilja.
brce iz obrata, boleči meti ter kungfujska zaporedja očesno in vzdušno kul. Po drugi strani k uživanju prispeva podrobnejše streljanje: merimo lahko iz prve ali tretje perspektive, po mili volji trosimo krogle tako peš kot iz avtomobila, za onesposobitev / razorožitev kanalje natančneje merimo v glavo, noge ali roke in uporabljamo metanje teleščka vstran, nazaj ali naprej (= bullet-time iz Maxa Payna). Pogosto se tepežkamo in streljamo v notranjosti stavb - gladkega prehajanja ni, to so ločeni nivoji - kjer naletimo na možnost plazenja sovragu za hrbet, čemur sledi njega onesvestitev ali crkot. Z opravljanjem vnaprej določenih izzivov širom Los Angelesa, priročno označenih na karti, pridobivamo sveže spretnosti tako za mlatenje kot za streljanje, recimo rokoborske prijeme in sposobnost snajperskega rešetanja. Za to potrebujemo policijske značke, ki jih dobivamo z opravljanjem nalog. Ko nismo na konkretni misiji, ki so zakoličene za vsako poglavje, nam skačejo na pot naključni izzivi, na primer ustavi avto, prepreči pretep in reši situacijo s talcem, tako da se je z nekaj truda vedno mogoče nadgraditi. Še dobro, zakaj pozneje to postane nujno, saj brez določenih spretnosti ne moreš napredovati. Tako je igra istočasno linearna, saj je treba misije opravljati v zaporedju, in nelinearna, ker lahko kadarkoli skreneš s poti in se lotiš stranskih izzivov, nabiranja značk ali drvenja. Temeljno premočrtnost dodatno omehčata dejstvo, da lahko dostikrat nadaljuješ tudi z neuspešno rešeno misijo, ki ji sledi drugačna razpletna animacija (takisto so na voljo alternativni pozitivni konci).

True Crime: Streets of LA
založnik: Luxoflux / Activision
objavljeno: Joker 131
junij 2004

72
v nedrjih zelo dober špil
bombastičen soundtrack
nespretna predelava
zgolj kozmetično večigralstvo