IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Thief: Deadly Shadows
Thief: Deadly Shadows

Sneti izmakne nebrušen diamant.

Nekje v globočinah digitalnega sveta obstaja srednjeveško-tehnološko Mesto, polno v kute odetih postav, škrebljanja peres po papirju, bleščanja magije, hrumenja strojev, momljajočega zaklinjanja in pridušenih krikov. Ter senc. Po njem, po njih se potika Garrett, tat s sposobnostmi opravljanja svojega poklica, ki mejijo na nadnaravno. Kar ni nič čudnega, zakaj bil je on namenjen za več kot za olajševalca premoženja. Četudi gre za skrivnosten lik, je znano, d

Tretjeosebni pogled je na teh slikah sicer pogost, vendar njega vklop ubije precejšen del vzdušja. Zretje skozi oči je pač neprekosljivo.
a se je Garrett učil pri Keeperjih; zapisovalcih, prerokih in varuhih skrivnosti Mesta, večnih opazovalcih, ki naj bi se nikdar ne vmešavali v njegove zadeve, a se neprestano. Njihovi vajenci se urijo v starodavnih spretnostih, med katere sodi tudi izginotje v sencah. Garrett je vrste Keeperjev zapustil, preden je postal polnopravni član, toda znanje mu je ostalo in zveze z njimi takisto. Oboje pridoma uporablja pri svoji temačni obrti, pri čemer ga niti malo ne briga za kogarkoli razen za lastno rit. Je antijunak, protiteza stereotipnim reševalcem sveta, dolgočasnim na-stran-polagalcem svojih interesov v službi nečesa večjega. Kljub temu ni igralca, ki ga ne bi maral; pravzaprav je za večino eden najbolj zapomnljivih likov v špilih nasploh. S svojo neprizadetostjo do vsega, kar ga obkroža, pooseblja tistega groznega sebičneža, ki spi, razgraja ali vse vmes v slehernem od nas. Vseeno pa pod našim nadzorom nenehno pada v situacije, kjer mora zavoljo svojih neverjetnih spretnosti igrati heroja. Kar počne deloma z odporom, deloma z neotesanim, ciničnim veseljem, ki je nič manj kot osvežujoče. Priložnost igrati koga takega ne napoči vsak dan in oba prejšnja dela serije Thief, The Dark Project iz 1998 (J65, 90) inu The Metal Age i

Če sovražnika, ki se ne zaveda vaše prisotnosti, ustrelite v glavo ali prsi, bo na mestu mrtev. Je pa čudno, da to ne deluje pri vznemirjenih nasprotnikih.
z 2000 (J81, 89), eden in drugi iz delavnic propadle, a legendarne skupine Looking Glass, upravičeno spadata med klasike. Zlasti prvi, ki je vzpostavil Garretta kot sučno osebo dogajanja in Mesto kot prizorišče ter razlog, da je naš zmikavt tak, kakršen je. Gre za babilon nizkotnih človeških želja in potreb, v katerem se mešata temni srednji vek in zgodnja industrijska doba. Kapuce in velikanski parni stroji, gosja peresa in ventili, plebejska angleščina ter šklopotanje livarskih naprav. Po ozkih uličicah in mimo skrivenčenih hiš, ki redno zaudarjajo po revščini, pa se plazijo temna magija, bitja iz pripovedk ter moči starodavnih božanstev. Ljudje tako živijo razpeti med naravnim in nadnaravnim, resničnim in potvorjenim; združujejo se v kulte in kabale, v katerih je sovražnik vsakdo drug in pogosto tudi brat po pripadnosti. Ulice 'varuje' sekta Hammeritov, odred neizprosnih verskih zanesenjakov, ki živi po zakonu jekla in po svoji volji poskrbi za red, ko se skorumpirana mestna oblast predolgo ne zgane. Na obrobju pak prebivajo Pagani, častilci gozda in goreči nasprotniki tehnologije.

Bojevanje je precej okorno, vendar Garrett v njem izgubi relativno malo energije, tako da gre za validno obliko špilanja. Napaka.

Tak je torej Garrettov svet - nestanoviten, nevaren in poln senc, ki te lahko ubijejo ali pa te ohranijo pri življenju. Poanta vse serije in tudi tretjega dela, ki ima iz marketinških razlogov namesto številke le podnaslov in ni nastal pri Looking Glassu, marveč v austinskem Ion Stormu, je izkoristiti drugo. Se stopiti s temo. Biti njen najboljši prijatelj. Njen ljubimec. Za tatu je svetloba nevarna in ko je prvi Thief udejanjil to preprosto zamisel, je po napetosti in vzdušju premagal oba močna konzolna konkurenta, izdana ob nekako istem času - Metal Gear Solid in Tenchu. Pogled je bil prvooseben, kar je omogočilo neprekosljivo poistovetenje z lopovom; tehnoloških pomagal v slogu radarja ni bilo, temveč se je bilo treba zanesti na čutila in na svetlobni dragulj, ki je kazal izpostavljenost žarkovju; špil pa se je mrščil nad pobijanjem ter nagrajeval pazljivo napredovanje skozi sence. Kjer jih ni bilo, jih je Garrett naredil z vodno puščico, ki je scvrknila plamen iz neprijetne bakle; in kjer bi lahko ustvaril preveč hrupa s copotanjem po votlem lesu ali kovini, se je bodisi previdno plazil, bodisi tja izstrelil puščico z mahom, ki je pridušil korake.

Thief: Deadly Shadows
založnik: Ion Storm / Eidos
demo: natlačenka/tlačenka 131
objavljeno: Joker 131
junij 2004

82
fantastično vzdušje
način igranja ostaja nekaj posebnega
vabljivi filmčki in dobri dvogovori
odlično senčenje, izjemen zvok
privlačna štorija ter lik, s katerim se poistovetiš
samosvoj, izdelan svet
pobijanje je prelahko in naj ne bi bilo poanta igranja
številne čudne situacije rušijo iluzijo
neprijetno majhni deli stopenj ter dolga včitavanja
za znalce premalo zahtevna