IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Hearts of Iron 3
Hearts of Iron 3

Aggressor je Oppenheimer, da Gaulle in von Manstein, vse v enem.

Veliki spopadi nam znajo kazati različne obraze, odvisno od tega, iz kakšne razdalje jih buljimo. Na eni strani nabijanje težkega topništva, rezget strojnic in mrzel pot strahu soldatov, ki se stiskajo k tlom, da jim ne bi zavdal prelet sovražnega lovca. Na drugi zajetne gruče številk in znakov na zemljevidih. Marsikdo bo prisegel, da sta osebni pogum in spretnost tista, ki na frontni liniji odločita izid, pa še poka kot v Call of Dutyju. A drugi se zavedamo, da je upravljanje zapletenega kolesja mogočnih vojaških strojev bržda še precej bolj ključno kot juriš na nož, čeprav se tu razlika med zmago in porazom skriva v kakem obskurnem parametru na tretji strani razpredelnice. Verjetno nas ravno taki detajli ženejo k buljenju v ekran do poznih jutranjih ur. Kdo pri zdravi pameti bi sicer to počel? Povzroča raka.

Province imajo odslej mejo, do katere lahko vanje nabašemo napadalne enote, zato je sovraga teže enostavno poteptati z absurdno velikim kupom divizij. Ofenzive terjajo več tuhtanja in trikov.

Zato ni čudno, da ljudje različno pristopajo k naslovom, ki ti v prvem šusu postrežejo s tremi meniji, katerih vsebina je razložena na petinštirideseti strani vodiča. Nemalo špilavcev bo ob dotičnih igrah storilo obračanje z ročno, česar jim ne gre zameriti, saj služ­ba in reja emujev pustita malo prostega časa. Preostali pa se bomo potopili v morje ukazov in pos­ku­ša­li odločitve skombinirati tako, da se bodo 'morala +5', 'logistika +1' in podobne zadeve seštele v 'sovrag umre'. Dotični imamo novi del serije Hearts of Iron, ki godljo druge svetovne vojne ponazarja kot nobena druga.
HoI3 ne prelamlja z modelom svojega proslavljenega predhodnika (J141, 86), kar vidiš koj ob vstopu na igralno polje. Glavnino zavzema karta sveta iz sredine prejšnjega stoletja, razdeljena na kopico ozemelj, med katerimi se izvajajo premiki vojaštva. Ob zgornjem robu je kompakten seznam surovin, ki napajajo naše podvige, ter meniji, ki dajejo dostop do poglavitnih delov države. Ta je lahko katerakoli iz tedanjega obdobja. Dogajanje je realno­ča­sov­no s pedantnim nastavljanjem hitrosti časa, kamor kajpak sodi tudi dejavni premor. Vsak premik div­izij ali gradnja letalske baze zahteva svoj skupek dni. Ko postorimo ukaze, nam preostane le še, da poženemo uro in opazujemo, kako iko­ne dirjajo po zemljevidu.

Kot vidite v zgornjem levem kotu okna, se sredstva za raziskovanje sedaj delijo s tistimi za špijoniranje, podmazovanje diplomatov in urjenje čast­nikov. A četudi je ideja zanimiva, je hkrati posiljena in nepravična do majhnih držav.

Seveda, to je taista eleganca, ki je proslavila serijo. A ključnosti so v detajlih, koder najdemo glavne razlike glede na predhodnika. Sprememb so bili deležni praktično vsi zavihki, ki zadevajo upravljanje s sistemom. Sedaj jih je šest, saj je diplomacija dobila mladiča, ki slišita na ime politika in obveščevanje. V poli­tičnem zavihku ždi vrh države s prezidentom ne čelu, dobrodošla novost pa je nastavljanje nekaterih najbolj splošnih zakonodajnih postavk, na primer usmeritve gospodarstva in načina služenja vojaškega roka. Diplomatski oddelek se sedaj ukvarja res samo z odnosi s sovra ... ahem, tujimi državami. Prirejen je času okoli druge vojne, kar pomeni, da so države razdeljene na tri ideološke usmeritve: liberalno-demokratično, fašistično in komunistično. Vsak mednarodni ukrep nas potisne v določeno od naštetih smeri, nekako tako kot karma v Falloutu. Od tega je odvisno obnašanje drugih držav do nas in nenazadnje naše diplomatske opcije. Sistem je odličen, zato upam, da bo našel pot v kakega od prihodnjih naslovov. Malo manj logična je po drugi plati 'surovina' za pogajalske podvige - šolani diplomati. Okej, saj razumem namig, da lahko spreten jezik obrne marsikak položaj. Ampak mislil sem, da je ta posledica talenta in izkušenj diplomatov, ne pa štancanja ljudi. Tole izgleda skoraj kot bolonjski učni proces, hehe.

Hearts of Iron 3
založnik: Paradox Interactive
objavljeno: Joker 195
oktober 2009

81
velika globina
kompleksna, a še vedno dostopna
odličen bojni sistem
veliko vsebine
hroš­ča­ta, šlampasta, počasna
zgodovinske nenatanč­nosti
okornejši vmesnik